Tiskane izdaje
Stres. Le kdo še ni potožil, kako da mu greni in otežuje vsakdanje življenje? V svetu in pri nas ogromno raziskav dokazuje neugodne in neredko pogubne posledice tega pojava v delovnem, domačem in drugem socialnem okolju. Gotovo je po svoje spremljal človeka v vseh zgodovinskih obdobjih, o čemer, ne nazadnje, govori duhovita prispodoba o našem jamskem predniku in njegovem teku za bizonom – ali pred njim ...
Stres je sestavni del življenja, ki ga je v sodobnem času več, ker smo se na hitro znašli v zapletenih novih okoliščinah in zahtevah, ki jim nismo kos. Tekmovalnost in globalni trg postavljata vedno večja pričakovanja in zahteve na delovnem mestu, odziv zaposlenih se pri tem kaže s povečanim stresom. Povečuje se bolniška odsotnost z dela; ocenjujejo, da je na primer leta 2008 zaradi bolniških odsotnosti nastalo približno 430 milijonov neposrednih, še dvakrat več pa posrednih stroškov.
V Sloveniji je bilo leta 2010 na enega zaposlenega zaradi bolniških izostankov izgubljenih skoraj 15 dni in vsaj del je pri tem povezan tudi s posledicami stresa na delovnem mestu, ki torej zmanjšuje produktivnosti in krepi nezadovoljstvo v službi, frustracije, socialna izčrpanost in številne druge neugodne posledice pa se prenašajo tudi v domače in socialno okolje.
Ljudsko modrovanje pri tem rado postreže z »ugotovitvijo«, da »kar nas ne ugonobi, nas naredi močnejše«. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da lahko za posameznika tovrsten, torej dinamičen način življenja pomeni določen pozitiven stres, ki spodbuja k akciji, ukrepanju in prilagajanju. Toda kadar vsakovrstne zahteve presežejo človekove sposobnosti, da bi jih obvladal, nastane in se vse bolj krepi neugoden, prej ali pozneje kronični stres, ki slabša duševno in telesno počutje ter načenja zdravje. Kratkotrajni stres namreč spodbudi delovanje imunskega odziva, dolgotrajni pa nasprotno, zavira njegovo delovanje. Daljše ko je trajanje stresa, bolj izrazite in potencialno nevarne ter nepopravljive so spremembe v imunskem odzivu.
Sprožilci v službi, na cesti
Stresnih sprožilcev pa kjer koli že izvirajo in kakor koli jih poimenujemo, danes res ni težko najti. Morda bi se morali celo vprašati, ali je sploh še kje okolje, kjer ni neurejenih, napetih, nepoštenih, konfliktnih odnosov med ljudmi, na delovnem mestu in doma, občutka ogroženosti človekove samozavesti, samospoštovanja, bojazni zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja ... In po drugi strani, v kakšnih stiskah in stresu živijo ljudje, na primer mlade družine, ki izgubijo zaposlitev, pa brezposelni, ki sploh ne morejo do nje?
V vseh takih in podobnih okoliščinah nekako niso kaj prida uporabni (samo) splošno znani nasveti in priporočila o sprehodih in sprostitvi v naravi, ko morajo denimo srednje generacije in med njimi zlasti ženske, ob službi neredko skrbeti za vnuke in ostarele starše, ali mlade družine, ki so jim delavnike že raztegnili čez ves dan. Stresno življenje očitno ne zadeva le deloholike in tiste, ki niso vešči strukturiranja časa, pa so zato nenehno v časovni zagati, ves čas v precepu med še neizpolnjenimi nakopičenimi obveznostmi in novimi nalogami.
Kako torej (pre)živeti kljub stresu, ga upravljati in obvladati, da ne bo on nas? Na to, kdo ve, kolikokrat ponovljeno vprašanje, seveda ni preprostega, za vse uporabnega recepta oziroma odgovora. Izkušeni svetovalci bodo opozorili, da gre za proces, ki zahteva miren premislek, jasen vpogled v korenine težav in njihovo prepletanje ter strateški pristop.
Znane so različne tehnike pridobivanja socialnih veščin, učenje za boljše načrtovanje dela in prostega časa, razumevanje vedenja in njegova sprememba ob stresnih dogodkih. Vsakdanje napetosti je tudi laže premagovati z dobro telesno pripravljenostjo, se pravi gibanjem, uravnoteženo prehrano, različnimi tehnikami sproščanja, nadzorom dihanja, poslušanjem glasbe ali kakšno drugo, posamezniku prijetno aktivnostjo.
@life – virtualni trener
Strokovnjaki pa danes iščejo še nove načine in pristope k preprečevanju oziroma obvladovanju stresa na delovnem mestu. Eden takih je projekt @life, ki ga je razvila skupina strokovnjakov v Regionalnem centru informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja (RC IKTS) Žalec, predstavili so ga na nedavnem istoimenskem mednarodnem znanstvenem simpoziju v Ljubljani. Kot je med drugim pojasnil direktor RC IKTS Janez Uplaznik, je zamisel rojena v Sloveniji, ki pa so jo skupaj razvili strokovnjaki različnih znanstvenih ved z domačih in tujih univerz; poleg mariborske in ljubljanske še graške in ameriške klinike Mayo.
Gre za eno prvih antistresnih aplikacij na svetu in prvo slovensko mobilno aplikacijo, ki po istoimenskem spletnem portalu oziroma pametnem telefonu s strokovnimi nasveti, praktičnimi napotki, analizo in programi, nudi uporabnikom kakovostne napotke za boj proti stresu. Program je oblikovala skupina strokovnjakov različnih specialnosti, vključuje pa štiri temeljna področja zdravega življenja, medicino, psihologijo, šport in prehrano.
Pomoč virtualnega trenerja si uporabnik zagotovi z izpolnjenim vprašalnikom in testom ter vnosom podatkov o lastnih aktivnostih. Tako si izdela dnevnik@life, z njim lahko spremlja svoje stanje, trende skozi določeno časovno obdobje in napredovanje. Registriran uporabnik portala @life, ki ostane anonimen, ima dostop do zanesljivih in veljavnih psiholoških, medicinskih in športnih vprašalnikov, na podlagi katerih dobi povratno informacijo glede njegovega telesnega in psihičnega stanja ter prilagojene napotke za učinkovito spopadanje s stresom. Registracija omogoča še dostop do multimedijske baze športnih vaj in psihoterapevtskih tehnik sproščanja.
Obstaja več paketov @life, namenjenih različnim skupinam uporabnikov; osnovni je na voljo brezplačno najširšemu krogu uporabnikov, preostali pa različnim ciljnim skupinam. Projekt je imel na koncu minulega meseca že skoraj 5000 aktivnih uporabnikov, julija in avgusta pa ga bodo v različnih podprojektih tudi za nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo in dopolnjevanje preskusili na znani ameriški kliniki Mayo.
