Tiskane izdaje
Po imenu sodeč, priznajmo si, človek najprej pomisli, da gre za tujko, a ni tako. Désirée, otrok slovenskih staršev, je dobila to eksotično ime zgolj zato, ker je bila tako zelo zaželena.
Mlada, toda izkušena
Doma je iz Laškega, a je v Ljubljano prišla že kot srednješolka – obiskovala je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, študij pa nadaljevala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer se je odločila za smer industrijskega oblikovanja. Nase je opozorila že z diplomsko nalogo: pod mentorstvom Tanje Pak je oblikovala serijo prstanov, posvečeno Barbari Celjski, z naslovom Prstan za Barbaro, ki je svoje mesto našla tudi na razstavi v celjskem pokrajinskem muzeju, še vedno pa je na ogled v nekaterih poslovalnicah Zlatarne Celje. Prstane so izdelali v Zlatarni Celje in tako je Kolarčeva prišla v to slovensko podjetje, v sklopu katerega je sprejela izziv oblikovati eno najvišjih priznanj, ki jih športnik lahko dobi.
In ravno občutek trenutka, ko športnik prejme odličje, je bil tisti, o katerem je Kolarčeva, preden se je oblikovanja sploh lotila, najbolj razmišljala. »Kolajno na prvenstvu fizično prejmeš samo enkrat,« pove, »zato sem želela, da bi bila prijetna na dotik. Oprla sem se na samo strukturo košarkarske žoge, ki jo je mogoče prepoznati tudi z zaprtimi očmi.« A še pred razmišljanjem o občutkih ob podelitvi odličij je nalogo sprejela. »Potem pa se je v moji glavi zaslišal en velik odmev, o joj, to je res velika stvar,« se zasmeji. Ampak tako je vedno, poudari, predvsem pa moraš verjeti v svoje delo.
Triglav, ker je neizpodbitno naš
Seveda se je na odličju, ki je prišel izpod slovenskih rok, znašel Triglav. Predstavlja ga razgibana linija, ki loči različno obdelani površini kolajne. »Uporabila sem ga zato, ker je najbolj prepoznaven del Slovenije, ker je neizpodbitno naš, ker je bistveni del državnega grba, z uporabo v oblikovanju na državni ravni pa iz dneva v dan pridobiva večjo simbolno vrednost,« razloži. Odličje je tudi malce težje od običajnega, tehta namreč 210 gramov. »Mislim, da je to neka primerna teža, teža uspeha,« se zasmeji.
Košarkarska zveza Slovenije in Zlatarna Celje sta zbirko kolajn letošnjega eurobasketa postavili na ogled pred desetimi dnevi in odzivi so bili doslej pozitivni. Mi smo predvsem opazili, da so celo anonimni spletni komentatorji tokrat utihnili in obliko večinoma pohvalili. Kar je, priznajmo, pri nas kar velik uspeh.
»Res je,« v smehu prikimava oblikovalka, »odzivi so bili večinoma dobri, kritikam pa se seveda ne moreš izogniti.« Prepričana je, da se kritika vedno pojavi, in »če je nisi pripravljen sprejeti kot del projekta, je bolje, da se ga sploh ne lotiš. Če je konstruktivna, jasno pripomore k razvoju, drugače pa je neuporabna.«
Košarke sicer ne spremlja poglobljeno, ima pa do tega športa spoštljiv odnos že od malega – težko bi bilo drugače, glede na to, od kod prihaja. In kaj želi našim fantom? Da bi okoli njihovih vratov visela slovenska odličja, seveda.
