Tiskane izdaje
Kaj bo dr. Ivan Šprajc počel na sam konec sveta? V Cankarjevem domu predaval – o koncu sveta. Strokovnjaka za mezoameriške kulture z ZRC SAZU zadnje čase oblegajo zaradi domnevne majevske prerokbe, da nam bo 21. decembra dokončno odzvonilo. Le da še ne vemo, s katerega konca bo padlo: nenaden preobrat zemeljskih polov, trk z drugim planetom, usodna galaktična poravnava, strahotna povodenj, kakršna je narisana na zadnji strani enega od treh ključni majevskih dokumentov?
Glede na to, da ste se v ponedeljek vrnili iz Mehike, kjer sta bili tudi na dveh konferencah, me zanima: je bil 21. december 2012 kot konec sveta kdaj predmet resne znanstvene obravnave?
Ideja je bila prvič zapisana v popolnoma resni, čeprav poljudni knjigi arheologa Michaela D. Coeja: The Maya. Ker bi se v majevskem koledarju, če bi bil še v rabi, 21. december 2012 v njihovem dvajsetiškem številskem sistemu zapisal kot 13.0.0.0.0, je Coe ugibal, da bi ga Maji sami lahko dojeli kot konec sveta, kot armagedon. To pa je tudi edino, čemur lahko damo oznako resen zapis. Vse drugo znanstveno delo, povezano s tem, se nanaša na poskuse, da bi te teorije zavrgli in se poglobili v vprašanje, kaj so Maji v resnici zapisali.
Kaj pa so v resnici zapisali?
O tem datumu nič. Pojavlja se samo na dveh spomenikih, od tega je bil eden odkrit aprila letos na najdišču La Corona v Gvatemali. Datum je zapisan na stopnišču, govori pa o obisku nekega vladarja v tem mestu in se ukvarja s čisto posvetnimi zadevami, na koncu pa sta omenjena še dva okrogla datuma: 10.0.0.0.0. in 13.0.0.0.0. – ampak brez dodatnega teksta, tako da se niti ne ve, kaj so hoteli s tem povedati. Če pa to zgodbo primerjamo s podobnimi napisi drugod po majevskih središčih, so verjetno projicirali tedanje dogodke v prihodnost in določili obletnici pomembnega dogodka, prihoda vladarja. Drugi zapis so našli na najdišču Tortuguero v Mehiki in je tako skromen, da si tudi z njim ne moremo pomagati. Spet gre za tekst, v katerem se vladar hvali s pomenom neke stavbe, čisto na koncu pa kot oddaljeno obletnico njene postavitve omenja datum našega 21. decembra. Piše, da se bo ob tem na zemljo spustil neki malo znan bog, ki se vedno pojavlja ob napisih o okroglih datumih. Nič pa ne piše, kaj naj bi bilo s tem povezano.
Zakaj, mislite, je Coe konec dobe povezal s koncem sveta? Maji so, kolikor je znano, konce svojih časovnih obdobij praznovali v veselju, ne grozi?
To je res. Slavili so velikokrat, celo konce manjših, dvajsetletnih obdobij. Coe je verjetno mislil, da bi bil to zanje konec sveta, ker začetka svojega koledarskega štetja, ki v gregorijanskem koledarju ustreza 11. avgustu 3114 pr. n. št., Maji niso zapisali kot dan 0, temveč tudi kot 13.0.0.0.0, torej kot konec prejšnje dolge ere. Zato je sklepal, da so tudi za sedanjo dobo Maji predvidevali, da bo trajala do datuma 13.0.0.0.0, torej do letošnjega 21. decembra, in da se bo končala z uničenjem. Tako so se namreč po majevskih verovanjih končale prejšnje tri ere, o čemer nam govorijo njihovi miti, zlasti tisti v Popol Vuhu, enem od ključnih dokumentov za razumevanje njihove kulture.
Govorijo miti o fizičnem iztrebljenju človeštva ali čem bolj ezoteričnem?
Govorijo o tem, da so bile prvotne oblike človeštva pokončane in vsakič znova ustvarjene boljše. Vse do pravega človeka, ki je znal častiti bogove. Prej naj bi bila to človeku podobna bitja, s katerimi pa stvarniki niso bili zadovoljni. Ampak, seveda, to je Popul Vuh, ki ga je okrog leta 1700 zapisal neki duhovnik, ki je prišel med Maje v gvatemalskih višavjih, in se v njem zato jasno vidi vpliv krščanstva. Ni verna preslikava verovanja predšpanskih Majev.
Ampak kako lahko vemo, da so Maji verjeli, da se bo ta četrta era končala prav 21. decembra. Ne nazadnje je zgodovina očitno polna računskih napak: ko gre za eno najbolj slavnih osebnosti planeta Jezusa Kristusa, smo dva tisoč let narobe slavili datum njegovega rojstva.
Maji niso nikjer zapisali, kdaj se bo sedanja kozmična doba končala oziroma ali se sploh bo, razmerje med majevskim koledarjem in našim pa je natančno vzpostavljeno, tako da njihov datum 13.0.0.0.0 nedvomno ustreza 21. decembru 2012 ... Imate pa prav, da ne vemo, kdaj točno se je rodil Kristus. Vse kaže, da se je rodil kakšna tri do štiri leta »pred Kristusom«. Letnico, ki velja za začetek našega štetja, je narobe izračunal neki menih v 6. stoletju, ampak to nima nobene zveze s korelacijo majevskega in našega koledarja.
Je bilo med enim in drugim majevskim dolgim štetjem, torej v času, ko naj bi bili bogovi na novo ustvarili boljše ljudi, torej pred 5125 leti, v majevski zgodovini kaj usodnega, kaj, kar bi lahko zgodovinsko opisali kot velik udarec za civilizacijo?
O tem ni nobenih zapisov. Sploh pa je treba vedeti, da začetek štetja ustreza času kakih 2000 let pred začetkom njihove civilizacije; nedvomno so ga določili veliko pozneje, najbrž šele nekje v zadnjih stoletjih pred našim štetjem, ko se pojavijo prvi koledarski zapisi.
Se je Majem pripetila kakšna velika klimatska nesreča?
Seveda. Suše, za katere tudi domnevamo, da so povzročile spremembo podobe civilizacije, ki je v nekaterih delih polotoka Jukatan, kjer raziskujem, popolnoma izumrla.
Se vam zdijo vse te zgodbe o koncu sveta zabavne ali nadležne?
Zabavne, čeprav se mi zdi škoda, da množice nasedajo šarlatanom, ki na njihov račun mastno služijo. Knjige v nepopisnem številu, filmi, delavnice ... Še na Bledu je bila ena pred nekaj leti: 170 evrov za dva dni duhovne prenove. Niso namreč vse teorije povezane s fizičnim koncem sveta. Verjetno najbolj razširjena je tista, ki govori, da je to čas, ko bomo kot ljudje sprejeli duhovno prenovo ...
Ampak ali ne zveni kar privlačno? Ne nazadnje nam gospodarske razmere ta čas govorijo, da bi se bilo dobro prenoviti v smislu manjše požrtnosti, drugače ...
Že že, ampak eno je stvarnost, drugo pa so pobožne želje v slogu new agea. Videti je, da človek to potrebuje in rad uporablja ob vseh okroglih obletnicah. Tudi leta 2000 je bilo tako, cel cirkus so zagnali tudi ob letu 1000. To so teorije, ki po eni strani napovedujejo katastrofo, po drugi pa prinašajo upanja. Lepo in privlačno – ampak žal Maji o tem niso nič zapisali. Po svoje je kar malo smešno, kako kategorično o tem pišejo neštete spletne strani: »Maji so vedeli, Maji so napovedali ...« Ničesar niso napovedali: niti da se bo karkoli – groznega ali lepega – zgodilo. Oziroma če so, naj mi že kdo pove, kje.
Kaj pa menite o t. i. dresdenskem kodeksu, verjetno najbolj znanem ohranjenem majevskem rokopisu, od koder črpajo navdih mnogi napovedovalci konca sveta: listina se konča s sliko boga, ki na zemljo zliva vesoljni potop.
Ta interpretacija je sporna, saj bi bila lahko to samo nebesna pošast, ki bruha vodo – voda je bila pri Majih namreč vedno pomembna, zato se pojavlja kot bruhanje, zlivanje ali lulanje. To je dež. Torej, lahko je to res prerokba kakšne naravne katastrofe – ampak ni povezana z nobenim konkretnim datumom, tako da ne vemo, kaj so s tem mislili, avtor najnovejše knjige o tem majevskem dokumentu na primer navaja, da bi bila slika lahko povezana s strahom pred karibskimi orkani, ki so tako kot danes nekoč že pustošili po tem delu Srednje Amerike. Prerokbe kot take pri Majih niso bile nobena redkost. Vsako koledarsko obdobje jih je imelo in so se tudi ciklično ponavljale – v vseh obdobjih, ki so imela isto ime, na primer.
Poznate kakšen tekst, ki bi omenjal kaj, kar se bo zgodilo po letošnjem 21. decembru?
Saj ravno v tem je hec. Veliko datumov govori o stvareh, ki segajo daleč v prihodnost. Najbolj jasen je napis v Palenqueju v mehiškem Chiapasu, ki opisuje, kaj vse se bo zgodilo leta 4772, ko naj bi praznovali obletnico ustoličenja znanega kralja Pakala.
Sami ste našli in popisali 80 majevskih najdišč, ukvarjate se z njihovo astronomijo. Lahko bi rekli, da ste, koliko se to sploh da, v živem stiku z nekdanjo majevsko kulturo. Kakšni ljudje, mislite, so bili?
Mislim, da niso bili v ničemer bistvenem drugačni od drugih ljudstev. Pravzaprav se mi zdi zanimivo, kako so podobne stvari neodvisno vznikale na različnih koncih planeta: povsod so vojne, večinoma povsod žrtvovanje ljudi, astronomija je pomembna povsod, koledar ustanovijo povsod, povsod po svetu najdemo piramidalne stavbe. Očitno človek na podobni stopnji razvoja in na čisto različnih krajih na podobne izzive najde iste rešitve.
Si upate izgovoriti, da 21. decembra ne bo konec sveta?
(Smeh). Tega si še za jutri ne upam reči.
***
Deset koncev, ki jih ni bilo
1666: Se skoraj spodobi. Po krščanski tradiciji so tri šestice znamenje hudiča, za slabo popotnico vraževerju pa je bila še kuga, ki je leto poprej kosila v Angliji. V zgodovini je kljub vsemu to leto ostalo zapisano le po velikem požaru v Londonu. Čeprav je pogorelo na desetine tisočev domov, je menda umrlo le deset ljudi. Konec sveta ni prišel.
1806: Zabavno: tega leta je v Angliji konec sveta napovedovala kura, ki je vsak dan znesla jajce z napisom Kristus prihaja. V Leedsu je bilo precej panike pred zloveščimi jajci, dokler ni nekdo le pogledal, kako jih vali, in opazil, da nekdo nanje piše svarilne stavke.
1844: Eden najbolj vztrajnih lažnih prerokov je bil ameriški kmet William Miller, ki je trdil, da bo Jezus z ognjem in mečem drugič prišel na svet nekje med marcem 1843 in marcem 1844. Bil je noro uspešen: brez interneta je kakšnih sto tisoč ljudi prepričal, da so prodali svoje imetje in se odselili v gore. Po začetnem fiasku je datum spremenil še dvakrat.
1910: Halleyjev komet in Zemlja se zbližata približno vsakih 75 let, najbolj dramatično pa leta 1910, ko je neki francoski astronom napovedal, da je rep, ki se vleče za kometom, poln strupenega plina in bo zatrl vse življenje na našem planetu, če zajadramo skozenj.
1914: Še enkrat Kristus. Tokrat po napovedih Jehovovih prič, ampak pomota je bila mogoče malo lažje razumljiva. Začetek prve svetovne vojne so si razlagali z drugim prihodom Odrešenika, ki je s seboj prinesel armagedon. Res ni bilo lahko, ni pa bil konec zgodovine, kakor so napovedovali.
1994: Kristus je bil napovedan tudi za leto 1994. Harold Camping, ki je tokrat izračunal njegov prihod, je verski radijski napovedovalec. No, nič se ni zgodilo, pa tudi leto pozneje ne, kakor se je Camping popravil. Pač malo zganjam paniko, pa kaj, je rekel, ko je še drugič udaril mimo. Oglasil pa se je še enkrat: lani je znova poskušal najprej z 21. majem, pogorel in nato znova popravil na 21. oktober.
1997: Nebeška vrata je odprl Hale-Boppov komet, ki naj bi mu sledila vesoljska ladja, polna krvoločnih zelencev. Do tod je smešno. Manj smešno: 39 pripadnikov kulta Nebeška vrata je najelo posestvo in naredilo skupinski samomor, menda obutih v enake superge in z enakimi zapestnicami z napisom »Heaven's Gate Away Team«.
1999: Nostradamus, francoski vseznalec iz 16. stoletja, je menda pravilno napovedal Hitlerja, atentat na Kennedyja in francosko revolucijo – a usekal mimo, ko je napovedal, da se bo sedmega meseca tega leta z neba spustil kralj groze. In še: družbo naj bi mu prišel delat celo sam Džingiskan.
2000: Mesece in mesece so tehnološki analitiki tuhtali, kaj se bo zgodilo, ko se bodo številke na računalniških koledarjih obrnile v 2000, kar naj bi prineslo možnost, da se sesuje celoten informacijski sistem planeta. In z njim mi, vitalno odvisni od njega. To je bila ena najdražjih panik v znani zgodovini človeštva, spodbujena s fatalističnim strahom ob prelomu tisočletja.
2009: Veliki hadronski trkalnik v Cernu, ki je bil zgrajen zato, da bi iskali manjkajoče znanje v standardnem modelu fizike osnovnih delcev – recimo poiskali Higgsov bozon. Kot stranski produkt pa naj bi ustvaril črno luknjo, ki bi pogoltnila Zemljo.
****
Pogovor je bil prvič objavljen v tiskani izdaji Nedela 9. decemebra 2012.
