Tiskane izdaje
V spomladanskih mesecih so še posebno skoncentrirani dogodki, ki narekujejo obdarovanje. Pogosto obdarjenci v roke dobijo kuverte, v katerih se skriva kakšen bankovec; z željami, da si sam kupi, kar želi, ali pa poveča stanje na svojem varčevalnem računu.
Če je namen zadnji, je dobro imeti v mislih tudi možnost, da namesto gotovine pripravimo zlato darilo. Seveda je takšna odločitev smotrna le, če obdarjenca poznamo tako dobro, da vemo, da bo prejeti kovanec ali zlato palico razumel kot spomin, hkrati pa dragocenost, ki jo lahko v stiski tudi unovči za gotovino.
Drugače se lahko celo zgodi, da darilo – kakor pri neki znanki – konča v škatli z zbirko najrazličnejših mil. Ko je za rojstni dan dobila zlat naložbeni kovanec z nominalno vrednostjo nekaj švicarskih frankov, si je o obdarovalcu mislila marsikaj neprijetnega. Sploh ker ji je dejal, naj darilo unovči le, če bo finančno res na dnu.
Kovanec je bolj iz vljudnosti kot ne shranila v svojo milno zbirko in ga po nekaj letih našla ravno takrat, ko je bila pri njej na obisku poznavalka zlatih naložb. Ko je ugotovila, koliko je njenih nekaj frankov v resnici vrednih, je bila seveda vesela, da kovanca ni zamenjala v trgovini, takoj nato pa je že imela slabo vest, ker se ob prejemu darila ni niti primerno zahvalila.
Pozor na nujne oznake
V Sloveniji je ponudba zlatih (in srebrnih) daril kar pestra, paziti pa moramo, da se pri nakupu ne osmolimo in v prepričanju, da gre za tako imenovani naložbeni kovanec, v resnici dobimo kovanec, ki ga bo obdarovanec težko prodal, če se bo tako odločil, ali pa bo zanj dobil veliko manj od pričakovanj. Naložbene kovance kot tudi ploščice z določenimi provizijami uradni trgovci z zlatom odkupujejo po borznih cenah, vendar morajo biti na njih ustrezne oznake.
Tako mora biti na vsaki naložbeni zlati palici (oziroma ploščici) navedeno ime kovnice, napis, da je to čisto zlato s čistino 999,9, navedena mora biti masa, žig licenčnega laboratorija, ki je preveril čistino, in serijska številka. Zlati naložbeni kovanci veljajo za naložbene samo, če jih izda država – torej so tudi zakonito plačilno sredstvo v državi izdajateljici. Na kovancu mora biti navedena država izdajateljica, nominalna vrednost kovanca, čistina zlata, izražena v tisočinkah, masa in letnica kovanja. Če kateri od teh podatkov manjka, ne gre za naložbeni kovanec in ga imetnik ne bo mogel prodati po borzni ceni. Prav tako ne bo mogel povsod prodati kovanca brez serijske številke.
Ponudba in cene
Zlati priložnostni zbirateljski kovanci, ki jih je izdala Banka Slovenije, so naložbeni kovanci. Zadnji letos izdani kovanec je bil izdan v spomin evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Sedemgramski zlatnik s čistino 900/1000 in z nominalno vrednostjo 100 evrov je na voljo za 300 evrov, 15-gramski srebrnik s čistino 925/1000 in z nominalno vrednostjo 30 evrov pa za 40 evrov. Na voljo je tudi še zlatnik, posvečen svetovnemu prvenstvu v veslanju na Bledu, za Banko Slovenije pa jih prodajajo v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije.
V podjetju Moro prodajajo poleg slovenskih naložbenih kovancev še vrsto drugih, med njimi na primer kovance z motivom dunajskih filharmonikov, avstralskega kenguruja, ameriškega orla, južnoafriškega krugeranda. Cena za 3,1-gramski kovanec je približno 150 evrov, prodajajo pa tudi nekatere gramske kovance, ki so vredni nekaj manj kot 100 evrov. Cenejše so zlate ploščice, gramska stane približno 60 evrov, dvogramska sto, na voljo pa so seveda tudi precej večje mase.
V Zlatarni Celje so oblikovali zlati darilni program – naložbene zlate ploščice z maso enega in pet gramov prodajajo vstavljene v kartice, podobne bančnim, z različnimi priložnostnimi motivi. Cena za gramsko ploščico je 60 evrov, za petgramsko pa 270 evrov.
