Krompir na vse načine, samo da je pražen

Lahko vprašate, toda odgovora, kateri recept za praženje krompirja je najboljši, vsekakor ne boste dobili. Bo pa vsak član (ud, kot se imenujejo) Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi začel z entuziazmom naštevati različne možnosti, sestavine, pokrajinske »odtenke« ... Nič čudnega, da razmišljajo o kuharici, v kateri bo zbranih 365 receptov za eno samo jed. Tudi danes, na 12. festivalu praženega krompirja v Mariboru, so jih pobrali od vseh pražilcev.

Igor Celestina, eden od članov upravnega odbora društva, se skoraj zgrozi ob vprašanju, ali kdaj ocenjujejo in rangirajo recepte. Niti slučajno, vsak recept je prilagojen individualnemu okusu in za nekoga najboljši. In razloži: zanj osebno je najboljša bela čebula, ki se lepo razpusti, za koga drugega rdeča, ki ima neprimerno bolj markanten okus, vendar pa v jedi na koncu ni privlačne barve. Potem preide še na lokalne posebnosti: ponekod krompir pražijo tako, da bolj kot ne ostane v okroglih koščkih, drugje pa ga rajši tako pomečkajo, da koščkov niti ni več videti. Namen svetovnega festivala praženega krompirja torej ne more biti tekmovanje, ampak razširjanje priljubljenosti tega znamenitega recepta, za katerega v društvu, kot pove že ime, menijo, da v kulinariki nima tako uglednega mesta, kot bi si ga v resnici zaslužil.

Inovativni dodatki

Liberalnost, s katero sprejemajo vsak recept, pa pomeni, da se pražitelji v resnici lahko dela lotijo z zvrhano mero domišljije, pa bo rezultat še vedno priznan kot praženi krompir. V zadnjem času, navaja Celestina, so moderni »vegetarijanski« recepti, kar pa ne pomeni samo odsotnosti ocvirkov. Kot enega od primerov navaja praženi krompir, ki so ga pripravljali na festivalu pred dvema letoma in ga poimenovali Zbor razhudnikov. V štiridesetlitrski lonec so zrezali 30 kilogramov krompirja, 4 kg rumene čebule, 10 rumenih paprik, 20 velikih rdečih sladkih feferonov, 5 velikih zelenih, »rahlo« pekočih feferonov in 1,5 litra sesekljanega luštreka. Pražili so na dveh litrih olivnega olja ter dodali le še sol in kajenski poper.

Najboljše sorte

Če že receptov ne vrednotijo, pa so člani društva pred časom pripravljali ocenjevalne degustacije, na katerih so po enakem postopku pripravili več deset sort krompirja, predvsem tistega, ki ga priporočajo za praženje. Tudi pri tem niso strogi, omenijo pa, da je dobre rezultate na teh degustacijah dosegal krompir sorte manitou, pa adora, nekateri imajo radi tudi okus prvega med prvimi, slastne kifeljčke kresnika. Vendar pa je okus gomolja odvisen tudi od tega, na kakšnem terenu je rasel, pa kakšno vreme ga je spremljalo. V letošnjem sušnem poletju so na primer dobri krompirji, ki so zrasli na Barju in znajo biti sicer ob normalnih letinah preveč vodeni. Slaba letina je za tistega, ki je rasel na peščenih tleh in se je več mesecev boril s sušnimi razmerami. Med take sodi tudi društveni krompir; več deset sort vzgajajo na svoji njivici v Sneberjah. Letina je bila, odvisno od tega, koga od udov društva vprašaš, med »porazno« in »ne preveč obetavno«, vsi pa omenijo sušo in z užaloščenostjo še napad miši.

Člani po vsem svetu

Je pa pisani nabor sort, ki so vse preživela pomanjkanje vode in glodalce, lepa slika vsega, kar združuje to društvo. Članstvo se je od leta 2000, ko je bilo društvo ustanovljeno, namnožilo do številke približno 1800, pridružene člane pa najdemo na najbolj neverjetnih koncih cveta, od vasice pri jezeru Titicaca, otoka Guernsey v Rokavskem prelivu do Islandije, Filipinov, Havajev. Organizirali so že enajst svetovnih festivalov praženja, najbolj množično pred dvema letoma v Ljubljani, ko je na degustacijo prišlo približno 30.000 ljudi.