Tiskane izdaje
Zlasti starejšim ljudem se v razmerah, ko je treba paziti na vsak cent, kolca po »dobrih starih časih, ko ni nikomur nič manjkalo in se ni živelo tako težko kot danes«, vendar pa statistični podatki kažejo, da je današnja kupna moč, torej količina blaga in storitev, ki jih je mogoče kupiti z dano količino denarja, precej višja kot na primer leta 1991. Pa vendarle; trgovci že opažajo precejšnje spremembe v navadah kupcev, ki želijo čim več prihraniti.
Pred dobrimi dvajsetimi leti smo si lahko s povprečno neto plačo v povprečju privoščili bistveno manj dobrin, kot si jih lahko privoščimo danes. Povprečna januarska neto plača leta 2006 je znašala 751,93 evra, letos, šest let pozneje, že 993,53 evra, kar pomeni skoraj 25-odstotni porast osebnega dohodka, a hkrati s tem so rasle tudi cene blaga in storitev.
Če omenimo zgolj nekaj svežih ugotovitev iz nedavno izdane publikacije slovenskega Statističnega urada Cene v Sloveniji, so se cene živil domačih in tujih proizvajalcev, namenjenih za prodajo na slovenskem trgu, kar pošteno dvignile: uvožena živila za več kot 40 odstotkov, v Sloveniji proizvedena pa za polovico manj, pri čemer so se drobnoprodajne cene živil zvišale za slabo tretjino. Podobno je z drobnoprodajnimi cenami pohištva, ki so se v šestih letih zvišale za več kot 33 odstotkov.
Cene osebnih vozil
Občutno nižje, za skoraj tretjino, so le drobnoprodajne cene osebnih vozil, a to se, kot je povedala direktorica podjetja in vodja prodaje v Avtohiši Peugeot Kavčič, Metka Kavčič, pri prodaji vozil ne pozna.
»V ponudbi ni skorajda ničesar, kar ne bi bilo v akciji, a prodaja je v zadnjih nekaj letih zagotovo za najmanj 15 odstotkov manjša kot pred krizo. Seveda si ljudje še privoščijo vozila višjega razreda, opažamo pa, da je zelo zastala prodaja manjših avtomobilov, kar pripisujemo dejstvu, da ljudje, ki so si pred leti še lahko privoščili nov manjši avto, tega danes finančno ne zmorejo več in najverjetneje – če sploh – posegajo po rabljenih avtomobilih.«
Cene alkoholnih pijač
Sicer pa so se v enem letu najbolj povišale cene alkoholnih pijač in tobaka (za 5,1 odstotka), a če pogledamo tabelo, smo si leta 1991 s povprečno plačo lahko privoščili zgolj 308 pollitrskih steklenic piva, lani pa kar 546, pri tobaku pa je zgodba obrnjena: pred 21 leti je povprečna plača pokrila nakup 861 škatlic cigaret, lani pa le še 378.
Kljub podražitvam smo si pred dobrimi dvajsetimi leti s povprečno neto plačo lahko privoščili bistveno manj dobrin, kot si jih lahko privoščimo danes, kar pa je zdaj številnim ljudem, zlasti tistim, ki imajo najnižje plače ali so brezposelni, povsem nepredstavljivo.
Premoženjske razlike med ljudmi so namreč tolikšne, da se čedalje več zgodb o boju za golo preživetje skrije v povprečje, ki za zdaj za Slovenijo ni slabo – bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je v letu 2010 znašal 85 odstotkov povprečja EU-27. Bolj realno sliko razkrivajo podatki o tem, v kakšni stiski so humanitarne organizacije, ki najbolj ogrožene oskrbujejo s hrano in higienskimi pripomočki, ker intervencijske zaloge že usihajo, do konca leta pa naj ne bi zadoščalo niti nedavno odobrenih 2,5 milijona evrov, ki jih je EU za pomoč v hrani namenila Sloveniji.
Ne želje, temveč potrebe
Hrana in brezalkoholne pijače so se v zadnjem letu podražile za slabe štiri odstotke in ljudje se, kot opažajo trgovci, pri nakupovanju vedejo bolj racionalno.
V Mercatorju so povedali, da se kupci prilagajajo zaostrenim gospodarskim razmeram, zaradi česar porabljajo manj – količina nakupov ter vrednost nakupne košarice sta manjši oz. nižji –, so veliko bolj občutljivi za cene, hkrati pa se je spremenila tudi vsebina nakupov.
»Ljudje dajejo prednost potrebam pred željami, zato so njihovi nakupi bolj premišljeni: kombinirajo izdelke različnih cenovnih in kakovostnih razredov, pozorno spremljajo akcije ugodnih nakupov ob oznakah na prodajnih policah in v naših letakih. Nemalo kupcev jih z označenimi želenimi izdelki prinese kar s sabo v trgovino, vedno več jih nakupuje tudi z nakupovalnim lističem, zato je manj impulzivnih, nenačrtovanih nakupov.«
Tudi zato je povpraševanje po izdelkih njihove trgovske in zato cenovno ugodnejše znamke precej večje, so potrdili v upravi »najboljšega soseda«, prav tako se dobro prodajajo izdelki, ki so v akciji, opažajo pa tudi večji naval kupcev v tistih dneh, ko veljajo večji popusti – ob torkih, četrtkih in dnevih, ko se delijo dvojne pike.
Na Mercator smo se z vprašanji obrnili tudi zato, ker ni zgolj ponudnik prehrane, temveč med drugim tudi bele tehnike, pohištva in počitniških paketov. Ljudje, ki so v težkem finančnem položaju, se namreč najprej odpovedo dobrinam, ki niso nujno potrebne za preživetje, in tudi pri največjem slovenskem trgovcu priznavajo, da so se nakupi zmanjšali predvsem na področju neživil.
»M Tehnika na ključnih blagovnih skupinah sicer ne zaznava takšnega padca kot trg – na nekaterih blagovnih skupinah ga ohranjamo ali opažamo celo rahlo rast –, je pa jasno, da se kupci v teh časih zelo premišljeno odločajo za nakup investicijskih dobrin. Pregledajo vse akcijske ponudbe, znižanja, plačilne pogoje in storitve, ki jih posamezen trgovec ponuja. Prodaja se zato ob dnevih, ko v M Tehniki potekajo različne akcije, ponavadi poveča.«
Raje v popravilo kot novo
Večje količine izdelkov prodajo takrat, ko so ti vključeni v akcijo, tudi v Baby Centru.
»Ljudje so postali previdnejši pri nakupih – kupijo tisto, kar resnično potrebujejo. Pri vozičkih, na primer, opažamo, da je več naročanja rezervnih delov in popravil, za nakup novih se odločajo bolj premišljeno. Podobno je z igračami: slabše gredo v prodajo tako imenovane trendovske igrače, se pa zato bolje prodajajo didaktične, ki jih otrok lahko uporablja dlje časa. Še vedno pa večina pri nakupu za svojega otroka pazi na to, da je izdelek kakovosten in varen,« je pojasnil direktor BC, Jure Tomc, »vseeno starši občasno, na primer ob rojstnih dnevih ali posebnih dogodkih, kupijo tudi kak 'priboljšek' za otroka.«
Pri ponudniku otroške opreme jim je v zadnjih treh letih kljub globalni finančni in gospodarski krizi uspelo ohraniti raven prodaje iz leta 2008, pri čemer so upad prodaje posameznih blagovnih skupin nadoknadili z novimi ponudbami, kot so razširitev programa otroške obutve na vse trgovine, oblačila za nosečnice in naravne kozmetike.
Med nenujnimi dobrinami so poleg (novih) avtomobilov tudi časopisi, ki ne le zaradi gospodarskega položaja, marveč tudi vsesplošnega pomanjkanja časa pri prodaji značilno izgubljajo že zadnjih nekaj let; celo Finance, ki so do začetnih mesecev leta 2008 pridobivale, so začele izgubljati svoje bralce, časniki Delo, Slovenske novice in Dnevnik pa so v primerjavi z letom 2004 doslej izgubile med 12 in 17 odstotki bralcev.
Časopisi so se junija opazneje podražili – za dobrih pet odstotkov –, zaradi začetka poletne počitniške sezone pa, za skoraj devet odstotkov, tudi cene počitnic v paketu. Kot so povedali v Mercatorju, gospodarska kriza vpliva tudi na spremembe počitniških navad Slovencev.
»Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram se ljudje še odločajo za počitnice, a jih prilagodijo razmeram in finančnim zmogljivostim, tako da se več odločajo za krajša bivanja v bližnjih ciljih po ugodnejših cenah.«
V M holidays so spremenjenemu povpraševanju že prilagodili svojo ponudbo, pri čemer za nakup počitniških aranžmajev med drugim omogočajo plačila na 12 obrokov brez obresti, poleg tega je mogoče zbrane pike izkoristiti tudi za nakup počitnic in si s tem še poceniti počitnice.
Žal pa si številni ljudje – lani je pod pragom tveganja revščine živelo približno 273.000 oseb, pri čemer so bile v najslabšem položaju zlasti enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali več otroki, brezposelni in upokojenke – ne morejo privoščiti niti nakupovanja pri »najboljšem sosedu«, zato večinoma kupujejo v cenejših diskontnih verigah, in tem tržni delež hitro raste, kaj šele, da bi razmišljali o počitnicah.
