Tiskane izdaje
Večina, ki razmišlja o posvojitvi svoje prve mačke, si želi domov pripeljati mladiča. Kako ne bi, ko pa njihova ljubkost in nagajivost navdušita tudi tiste, ki o sobivanju z mačkami niso nikoli resno razmišljali. Preden pa se poglobimo v male oglase za oddajo mladičev, ki jih vsako pomlad in jesen mrgoli na spletu in v tisku, in začnemo izbirati med črnimi, tigrastimi, modrookimi in dolgodlakimi, razmislimo, kaj moramo storiti že pred njegovim prihodom in kako bo mucek pri nas počasi rasel v odraslega mačka.
Taja Topolovec, besedilo in fotografije
Sem spadajo vse tiste dolgočasne, praktične reči, kot je strinjanje s prihodom živali med vsemi člani gospodinjstva, razmislek o naših finančnih zmožnostih, iskanje veterinarja, h kateremu bomo mačka vozili na preventivne preglede in zdravljenje, in nakup potrebne opreme. Seveda pa mora biti naša odločitev daljnosežna, saj bo maček z nami bival deset, petnajst ali celo dvajset let, v tem času pa bomo kar nekajkrat odpotovali na počitnice, zamenjali kraj bivanja ali pričakali nove družinske člane.
Najprej dvanajst tednov
Medtem ko zavetišča in prostovoljne organizacije mačje mladiče v večini oddajajo že veterinarsko urejene pri starosti treh mesecev, kakor predpisuje tudi zakonodaja, med oglasi z »domačimi legli« prevladujejo takšni, v katerih nove domove iščejo že pri starosti šestih ali osmih tednov z dopisom, da mački »samostojno jedo«. Da z leglom ne bi bilo večjih stroškov, mladiči večinoma niso deležni niti osnovne veterinarske oskrbe.
Nič nenavadnega torej ni, če domov pripeljemo mucka z bolhami, ušesnimi garjami ali notranjimi zajedavci. Kar pa je le manjša, odpravljiva nadloga v primerjavi s tem, da lahko mladiča, ki ni bil cepljen, posvojimo že okuženega z mačjo kugo, ki bo po inkubacijski dobi udarila s polno silo.
Preventiva je nujna
Če mladička posvojimo v kakovostno delujočem zavetišču ali organizaciji za pomoč mačkam, bomo zlahka pridobili vse potrebne informacije o dosedanji oskrbi, torej odpravi zajedavcev, cepljenjih, testiranjih in kastraciji ali sterilizaciji, kar bomo deloma poplačali s simbolično denarno vsoto v obliki posvojnine. Če mladič do posvojitve ni obiskal veterinarja, pa moramo med vožnjo domov najprej zaviti na temeljit pregled in se držati nekaj preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi povečano higieno v našem domu do takrat, ko bo novi član temeljito veterinarsko oskrbljen.
Mačjim mladičem je treba s primernimi preparati najprej odpraviti zunanje (bolhe, klope) in notranje zajedavce (trakulja, gliste), cepljeni pa bi morali biti vsaj proti kužnim boleznim, saj so nanje zelo občutljivi, smrtnost pri okužbi s kugo pa je visoka. Priporočljiv je tudi pregled z Woodovo lučko zaradi mikrosporije, glivične bolezni, ki je prenosljiva tudi na ljudi in druge živali, prav tako je ob sterilizaciji oziroma kastraciji priporočljivo testiranje na mačji FAIDS in levkozo, s katero se lahko mladiči okužijo že med brejostjo, pri kotitvi ali pitju materinega mleka.
Priprave na prihod novega člana
Mucki se znajo igrati z vsem, kar jim pride pod tačke, pa naj bodo to vezalke, sponka za papir ali kartonasta škatla, v katero je mogoče skočiti, potem ko na vso moč pritečeš po hodniku, tako da ti na ovinku spodnese tačke. Seveda pa kljub njihovi domiselnosti pri odkrivanju igrač potrebujemo nekaj namenske opreme, tudi zato, da si mački ne bi prisvojili ravno vsega našega pohištva.
Pred posvojitvijo kupimo primeren transportni boks ali torbo, v kateri bomo mladiča varno pripeljali domov. Tako pri boksu kot pri nakupu mačjega stranišča je dobro razmišljati, da bo maček v nekaj mesecih dosegel odraslo velikost, zaradi česar je smiselno kupiti dovolj prostorno opremo. Med osnovno opremo spadajo tudi posodice za hrano in vodo, zaloga kakovostne hrane za prve dni in vsaj manjši praskalnik, da bomo lahko mladička že od prvega dne preusmerjali s praskanja pohištva na primernejše površine. Pozneje pa bomo gotovo razmišljali tudi o nakupu primernih pripomočkov za nego, mačjega drevesa in dodatnih mačjih igrač.
Dva sta najboljši par
Ne glede na to, kako dolgo jim mečemo žogico, plišasto miško ali dirjamo po stanovanju s trakom, ki ga vlečemo za sabo, imajo mladiči po kratkem spancu spet obilo energije za plezanje na najbolj nemogoča mesta in igranje z vsem, kar se premika. Za povrhu so izredno družabni in ne marajo samote, ne samo pri igri, tudi pri počitku ne. Če vemo, da smo pri nas zdoma povprečno osem ur na dan in več, razmislimo o posvojitvi dveh mladičev, ki se že dobro razumeta, skupaj, saj je osamljen mačji mladič k uničevanju nagnjen mačji mladič.
Mi pa lahko zaradi posvojitve para odpovemo kabelsko naročnino in uživamo v neskončnih navideznih mačjih bojih, lovljenju senc po steni in preganjanju zmečkanih papirčkov po hodniku, občasno pa seveda zamižimo, posebno kadar mačji tornado prevrne kakšno nestabilno lončnico ali po stopnicah zdirja glasno kot čreda mladih bizonov.
Če posvajamo mačka prvič, bomo primernega najlažje izbrali ob pogovoru s tistimi, ki imajo mladiče v oskrbi. Dober skrbnik bo znal povedati kaj o privajenosti mladičev na sobno čistočo, sobivanje z ljudmi in drugimi živalmi, prav tako pa bo znal nakazati, kakšne značajske zasnove se kažejo pri neki živali in kateri mladiči v leglu se med seboj najbolje ujamejo. Značajski spekter je širok, od malih gavnarjev, takšnih, ki jim nikoli ne zmanjka domislic za novo traparijo, do tistih, ki so malo zadržani, ali tistih, ki se od vsega najraje crkljajo.
Seveda pa moramo pričakovati, da se bo mačji značaj z odraščanjem in navajanjem na novi dom še temeljito spremenil, prav tako kot ni nujno, da bo najbolj puhast mladič res odrasel v dolgodlakega mačka. Če bi želeli mačka točno določenega videza in predvidenega značaja, bi se morali namreč razgledovati po leglih rodovniških pasemskih mačk.
Mačjevaren dom
Z mačjega gledišča je vse igrača, prav tako pa je marsikaj dobro za žvečenje. Ne želimo, da bi se mladiček v naši odsotnosti igral z zbirko porcelanastih slončkov? Pospravimo jih. Prav tako dobro preverimo, kje stojijo vaze in koliko stabilne so lončnice na oknih. Nezaščitenih oken ne odpiramo, mačkom preprečimo tudi dostop na neograjene balkone in terase, da ne bi v igri strmoglavili za muho ali veščo.
Smo pravkar kupili nove zavese? Morda bi jih bilo dobro spraviti nazaj v omaro in počakati, da mladiči prerastejo najbolj divjo fazo plezanja na vse, kar zdrži njihovo težo. Veliko sobnih rastlin je za mačke strupenih, tako jih že zaradi tega umaknemo z dosega mačjih tačk, še bolje pa je, če uredimo vsaj en mačjevaren prostor z vsemi elementi mačjega pohištva, kjer lahko mladič (ali raje dva), počaka na naš prihod domov, ne da se zaplete v težave ali kam zapleza. Brez skrbi, tudi to bodo sčasoma prerasli, tako kot napadanje rok ob igri, če jih le od začetka dosledno učimo, da grizanje ni dovoljeno in da se takrat zabava nepreklicno konča.
Se vse to sliši preveč?
Ste ob branju tega prispevka začeli pogledovati svoje bujne rože, okrasne blazine in bel kavč in niste več prepričani, da je sobivanje s hiperaktivnim mačjim članom dobra zamisel? Vedno obstaja tudi možnost posvojitve mirnejšega, nekaj mesecev starejšega mladička, ki je že dal skozi najbolj nore mladičkaste mesece, ali pa odraslega mačka, ki bi mu ustrezalo življenje v mirnejšem, manj aktivnem domu.
Posvojitev mladička katerekoli živalske vrste namreč ob vsem navdušenju in veselju prinese tudi potrebo po doslednosti, navajanju na pravila in nekaj prilagodljivosti v obliki našega spremenjenega dnevnega urnika, ki vključuje hranjenje štirikrat na dan, ter primerne ureditve stanovanja.
