Tiskane izdaje
Morda se na prvi pogled zdi, da projekt Evropske prestolnice kulture v Mariboru in partnerskih mestih v zasnovi ne odstopa veliko od ustaljenih programskih konceptov mest, ki so doslej nosila ta naziv, vendar so nekatere zamisli le unikatne. Med njimi še zlasti izstopajo Urbane brazde.
»Odziv je izjemen,« pravi vodja projekta Marta Gregorčič. Interesentov, ki bi se želeli vključiti v različne programe, je več, kot jih lahko sprejmejo, doslej se jih je priključilo že več kot tisoč. Strokovnjaki in laiki, meščani in kmetje, ostareli in otroci, brezdomni, Romi, brezposelni, hendikepirani, ljudje, ki imajo občutek, da pred njimi ni prihodnosti ... Osrednji programski sklop je res alternativna in avtonomna pridelava hrane, vendar je paleta dejavnosti veliko širša, saj so oblikovali sedem raziskovalnih in delovnih skupin, v katerih poskušajo, kakor pravi Gregorčičeva, »afirmirati tiste, ki so zatirani ali razčlovečeni ali pa od svojega dela kljub sposobnostim in kompetencam preprosto ne morejo preživeti«.
In takšnih je očitno veliko. Dveletni program so začeli brez velikega pompa, številne aktivnosti so ostale v senci glamuroznih in odmevnih prireditev EPK, vendar je to eden redkih projektov, pri katerih sodelujejo ljudje, ki se le redko ali nikoli ne znajdejo v gledališki ali koncertni dvorani. EPK pa je seveda namenjen tudi njim. Največ navdušenja je za vrtičkarstvo, ki ostaja za številne edini stik z zemljo, hkrati pa osmišlja njihov prosti čas in ne nazadnje prispeva kar nekaj v družinski proračun. Vrtički in njive – za širšo javnost jih bodo odprli junija – nedaleč od blokovskega naselja Borova vas so lep primer drugačne gradnje skupnosti, sodelovanja, vzajemnosti, solidarnosti in ustvarjanja novega dostojanstva.
Semenska knjižnica
Urbane brazde ustvarja angažirana znanstvenoraziskovalna skupina visoko usposobljenih strokovnjakov s področja sociologije, antropologije, socialnega dela, ekologije, agronomije, prava, prometa in vizualnih umetnosti. Raziskovalci po besedah Gregorčičeve izhajajo iz teorije socialne ekologije, ki pojasnjuje, zakaj okoljskih vprašanj ne moremo analizirati ali odpravljati brez soočenja s temeljnimi protislovji v mehanizmih delovanja sodobnih družb, ki razkrajajo družbeno tkivo ter s tem tudi naravno okolje. Pri svojem delu uporabljajo metodo »militantnega raziskovanja«, za katero je značilno, da prevzema nase kreativno, afirmativno in dinamično vlogo, zato raziskovalci delujejo z ljudmi, in ne za ljudi.
Izginjanje majhnih kmetij, izgubljanje biotske raznovrstnosti ter obdelovalnih površin (vsak dan izgubimo kar sedem hektarov obdelovalne zemlje) in izredno nizka samopreskrba Slovenije z zelenjavo in sadjem so temeljni razlogi za zagon programov. Poleg Borove vasi so v delo vključene tudi izobraževalne in socialne institucije v četrtni skupnosti Tezno ter skupnosti malih tradicionalnih kmetov iz zaledja Maribora, s katerimi vzpostavljajo trajnostno lokalno preskrbo. V ta namen so ustanovili tudi digitalni herbarij semenske knjižnice.
Gre za sistematično urejeno zbirko nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst ter sort kulturnih rastlin, ki si jih člani društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodijo. Herbarij trenutno vsebuje dvaindvajset rastlinskih vrst in šestdeset različnih sort kulturnih rastlin. Z njim želijo zbrati, razmnožiti in povečati bogastvo starih avtohtonih sort, predvsem pa vzpostaviti sisteme distribucije, da bo sezonska hrana z visoko biotsko vrednostjo spet na krožnikih.
Težave Romov poskušajo reševati s študijami o dogovorjenih porokah in vlogah deklet in žensk v romskih družinah od priseljevanja Romov v Maribor do danes, s pripravo slovarja romskega jezika bodo začeli izvajati tečaje romščine, projekt Etnomobil pa je namenjen konkretno blokovskemu naselju Poljane, kjer so koncentrirane romske družine s socialno problematiko in kjer bodo uvajali posebne programe za opolnomočenje deklet in žensk, učne delavnice za otroke in glasbeno terapijo. Tukaj je še projekt Teleport, namenjen kolesarjem in pešcem, pa načrti socialnega podjetništva ...
Ustvarjalci Urbanih brazd so doslej pripravili tri kongrese, najbolj pa se zdaj ukvarjajo z ureditvijo samostojnega centra, ki naj bi bil v osrednji stavbi nekdanje železničarske kolonije na Teznem. Težav z denarjem je precej, že lani septembra so jim sredstva prepolovili, neredno financiranje se nadaljuje tudi letos, vendar je Gregorčičeva prepričana, da projekt ne bo ugasnil s koncem EPK. Programi so namreč dovolj trdno vpeljani, poleg tega že zdaj kar precej denarja prejmejo iz naslova evropskih projektov, še več sredstev iz teh virov pa se nadejajo prihodnje leto.
