Matej Feguš: Strah je običajen, neuspeh pa koristen

V opankah, širokih kratkih hlačah, z zrahljano srajco in ogrlico, ki izdaja popotniškega duha v njem, je Matej Feguš videti sproščen, pozitiven, podjeten, vizionarski. Mednarodno poslovanje, prestižna oblikovalska priznanja in spodbujanje drznosti pri mladih tak opis samo potrjujejo.

Kje sploh začeti? Pri nekdanjem državnem prvaku v keglanju in plavanju, vzreditelju in razstavljavcu psov ter predsedniku Slovenskega kluba za terierje, ki sicer trdi, da nima hobijev, je kar težko. Z nedokončanim študijem kemije in podjetništva se je podjetju Donar, ki je bilo takrat specializirano za servisiranje stolov in inženiring, pridružil kot študent. Kmalu je razvil svojo prvo linijo stolov Proto, leta 2001 je za stol Alien prejel priznanje Društva oblikovalcev Slovenije, sledili sta nagradi GZS zlata vez. S tem je pridobil zaupanje takratnega lastnika, leta 2004 prevzel vodenje podjetja in pred dvema letoma je tudi odkupil večinski lastniški delež.

Zdaj je najbolj vroč njegov stol Beatnik: multimedijsko sedalo, ki uporabnika obda kot buba, z brezžičnim komuniciranjem z vsemi mogočimi elektronskimi napravami pa zaposli vse njegove čute. V pol leta od predstavitve prototipa v Kölnu so ga razstavili še v Stockholmu in dobili povabilo k razstavljanju v muzeju RedDot design v Singapurju, septembra bo zvezda na sejmu 100% design v Londonu, Muzej za oblikovanje in arhitekturo ga je uvrstil med najbolje oblikovane slovenske izdelke v okviru razstave Silent Revolution. S pevskim zborom Perpetuum Jazzile se dogovarjajo, ga bi stol uporabili na njihovem novembrskem koncertu, želi si ga tudi avto-moto velikan izpušnih plinov Akrapovič za poslušanje melodije izpuha različnih motorjev.

Z drugimi svojimi ergonomski delovnimi stoli bo Feguš opremil dansko javno upravo. Pripravlja tudi prvi Studio ergonomije Donar Lab, v katerem bodo izobraževali, kako delovno okolje s čim manjšimi stroški opremiti za čim boljšo komunikacijo in delovno storilnost. Za nameček od lani v okviru projekta PKP – Pogumni.Kreativni.Podjetni s Treningom za pogumne na treh srednjih šolah mlade spodbuja k uresničitvi njihovih poslovnih idej.

A morda je primeren začetek pred dvema letoma, ko se mu je življenje – dobesedno – postavilo na glavo.

Uvid s kavča

Z avtomobilom je, proizvajalčevim zatrdilom navkljub, da se avto ne more prevrniti, v izjemno hudi prometni nesreči pristal na strehi. »Izkusil sem vožnjo s helikopterjem do bolnišnice. Prestal sem štiri operacije, presadili so mi kost s kolka, desna roka je po vsem tem času še vedno zlomljena. Imel sem neizmerno srečo, da sem sploh preživel. Zazrl sem se vase, kdo sem in kam grem, ter začel gledati drugače na vse, tudi na posel,« se spominja.

Odpravil se je na potep po svetu in urejal le tekoče posle. Vmes je vzniknila ideja za beatnika, ki je naslednik stola iChair in je nastal v sodelovanju z Gigodesignom. Za mesec in pol je odšel v Avstralijo, na Novo Zeladijo in Fidži, se za hip vrnil v Slovenijo, poslovno obiskal Dansko, letel na Kubo, v Kostariko in Salvador, se predčasno vrnil zaradi beatnikovih uspehov, prve naslednje obiskane države na seznamu so zdaj Indija, Nepal, Burma. Postal je velik zagovornik in aktiven član spletnega omrežja Couchsurfing. »Razširiš obzorja, spoznaš različne kulture, napolniš se z zagonom,« opisuje svoj novi začetek.

Danska, država s posluhom

Ergonomiji svojih stolov se je posvetil še bolj, saj mu je oblikovanje ergonomskega delovnega stola ena najtežjih nalog (in takšne ima najraje, dodaja). Trud se mu je poplačal s številnimi novimi posli, kar mu ne bi uspelo brez učinkovite ekipe (Donar ima 13 zaposlenih) ter formule: uspeh je 70 odstotkov trdega dela, 25 odstotkov znanja in pet odstotkov sreče. »Brez slednje ni prelomnega trenutka. Moraš biti na pravem mestu ob pravem času s pravimi partnerji,« je prepričan.

Slovenija to očitno ni – 70 odstotkov Donarjeve proizvodnje gre na tuje. »Z nagrado RedDot so se nam v trenutku odprli drugi trgi: po sedmih letih od začetka prodora v Skandinavijo smo končno dobili veliko priložnost z opremljanjem danske javne uprave, tja smo prodali tudi deset beatnikov, še 16 so jih naročili za drug objekt. Začeli smo prodajati v ZDA, o njih za konferenčne klice razmišlja danska veriga bank,« našteje Feguš, ki sicer izvaža še na trge Italije, Francije, Švedske, Norveške, Nizozemske in Rusije. Naslednji korak je naložba v kalupe, da bodo v proizvodnjo za ljubljanskim Bežigradom kosi za stole prispeli že odliti, s čimer bodo stroške zmanjšali za 30 odstotkov. S tem se jim bodo približali tudi bolj oddaljeni trgi, kot je Avstralija, se veseli Feguš.

Ambasador Slovenije

Kljub nerazumevanju domačega poslovnega okolja je ponosen na svoje korenine. »Kamor koli grem, sem ambasador slovenske kulture. Ravnokar sem gostil Čehe, s katerimi sem prepotoval Kostariko, in Fince, ki jih poznam s Fidžija. Prihodnji teden me obišče Angležinja, sopotnica iz Avstralije. In še jih je tujih prijateljev, ki se z veseljem odzovejo mojemu povabilu na obisk. Rad pokažem, kdo smo in kaj delamo, saj smo pridni, uspešni, razgledani,« je prepričan.

A manjka nam poguma, samozavesti, zavedanja lastne vrednosti, nadaljuje. Z mlado generacijo se to sicer izboljšuje, bolj drzna se mu zdi, še vedno pa jo ovira miselnost nevoščljivosti. »Strah jih je, jaz pa jim poskušam s projektom PKP dopovedati, da je strah nekaj običajnega, neuspeh pa nekaj koristnega,« utemeljuje. Tudi sam se je kraljevsko zmotil: napovedal je, da gospodarska kriza Slovenije ne bo prav nič prizadela, pa smo globoko zabredli v rdeče številke. A je zato zraslo več podjetnikov oz. kreativcev, ustvarjalcev in vizionarjev, kot jih raje poimenuje, saj ga trenutna mistifikacija podjetništva zelo moti. »Spoznal sem precej enakomislečih ljudi. Pogovarjamo se in si nesebično pomagamo brez pričakovanj protiusluge,« je zadovoljen.

Da bi torej padel s stola, se ni bati.