Tiskane izdaje
Vse več turistov, zlasti tujih, si v naših gozdovih želi videti in tudi fotografirati medveda v naravnem okolju. Poleg izjemnega doživetja, ki ga v človeku vzbudi srečanje z divjo živaljo v naravi, je ta nova dejavnost po mnenju okoljskega ministrstva tudi način, s katerim lahko spreminjamo, izboljšujemo in ustvarjamo pozitiven odnos človeka do medveda. Seveda, če je urejena tako, da ne povzroča konfliktov, opozarjajo naravovarstveniki.
Pri izvajanju dejavnosti »opazovanje medveda«, kar je dejavnost oziroma izraz, ki ga slovenska zakonodaja ne pozna, so konflikti precej mogoči. Zato bi morali to področje tudi zakonsko bolje urediti, so soglašali udeleženci tematskega večera v Ložu pri Starem trgu pred nekaj dnevi, ki ga je organiziral Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč v sodelovanju z javnim zavodom Grad Snežnik iz Loške doline. Strinjali so se namreč z moderatorjem večera Janezom Konečnikom z Zavoda za gozdove Kočevje, ki vidi, kako se v tej zgodbi krešejo interesi lovcev kot upraviteljev lovišč, povpraševanja (turistov), trženja (npr. turističnih agencij) in ne nazadnje medveda oziroma zagovornikov medvedove pravice, da ga človek s svojim početjem v njegovem življenjskem okolju ne ogroža.
Vodja službe za lovišča s posebnim namenom na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) Janko Mehle pojasnjuje, da se v zadnjem letu ali dveh interes za opazovanje divjadi in nekaterih zavarovanih življenjskih vrst v naravi povečuje. ZGS je lani registriral 41 vodenih ogledov, od teh največ na območju Snežnika v lovišču Jelen (kjer so prvi začeli pripravljati vodene oglede), vsi ogledi skupaj pa so prinesli nekaj več kot 4000 evrov prihodkov. Egidij Šinkovec iz Turističnega društva Kočevje (TD) poroča o približno 60 obiskih na leto, največ Francozov, Marko Gorše iz lovske družine Lož - Stari trg pa o 20 vodenih obiskih opazovanja medveda. Povpraševanje je zdaj že tolikšno, da je treba stihijo preprečiti z ustrezno organizirano ponudbo.
V loviščih z vodenimi obiski nimajo večjih težav. Upravljavci so profesionalci s potrebnim znanjem. Po ceniku stane vodeni obisk gozda z uspešnim ogledom živali 150 evrov za skupino, ki ne sme šteti več kot tri člane. Če pa gostje med obiskom gozda živali ne vidijo, plačajo pol manj. Nekatere oglede izvajajo tudi brezplačno, da omogočijo spoznavanje medveda, tako pridobijo nove goste in reklamirajo svojo dejavnost, saj je to odlična promocija Slovenije v tujini.
Lovci ne vidijo radi
tujcev v gozdu
Kljub temu tudi v loviščih opažajo nekatere težave. Vodja LPN Jelen Anton Marinčič je opozoril, da so današnji gostje, večinoma tujci, opremljeni z napravami GPS. »Zgodilo se nam je, da smo jih prvi dan peljali na ogled, drugi dan pa so do objektov za opazovanje prišli kar sami,« je povedal Marinčič.
Povpraševanje po opazovanju medvedov povzroča tudi spore znotraj LD. »Ledino smo zaorali tudi v LD Lož - Stari trg. V lovišču smo določili 50 hektarov površin za opazovanje živali in na njih postavili pet opazovalnih objektov. Vodnik dobi 30 evrov za do štiri ure vodenja skupine, za uporabo objektov in hrano za privabljanje pa zaračunamo še 20 evrov na udeleženca. Lovcev, ki želijo voditi, je premalo. Nekaterim se zdi, da se razprodajamo in da bomo vse uničili. Drugi problem je, da so vodniki prostovoljci v svojem prostem času ali pa si za vodenje morajo vzeti dopust. Poznati morajo tuje jezike in morajo biti usposobljeni za vodenje v gozdu,« je opozoril Marko Gorše, predsednik LD Lož - Stari trg.
Opazovanje živali
ni samo sprehod
Lovci kot upravljavci lovišča, koncesionarji, so odgovorni za pravilnost krmljenja oziroma krmišča, ki jih določijo v svojih letnih lovskih načrtih. Za krmljenje na črno je za LD zagrožena kazen 4200 evrov, za fizično osebo pa 420 evrov, zato hočejo imeti nad tem, kdo in po kaj hodi v lovišče, nadzor.
Opazovanje medvedov ni preprosta dejavnost, opozarjajo tudi na ZGS. »Potrebna je ustrezna organizacija, priprava ustreznih mest, kjer je opazovanje sploh mogoče in kjer je varno, kar vse zahteva čas. Živali se morajo vsaj deloma privaditi na tako dejavnost, zato v začetku kar nekaj časa ni pravih rezultatov,« pojasnjuje Mehle. Potrebna pa je tudi velika previdnost, saj gre za divje živali, velike zveri, ki so ljudem v določenih okoliščinah lahko nevarne.
Na območju kočevske LD Draga so po zaslugi Janeza Andolška in na pobudo nekega profesorja naravoslovja iz Švice, ki lovišče redno obiskuje, za fotolov rezervirali odmaknjeni, kamniti del lovišča, skrite, z naravno svetlobo ustrezno osvetljene kotičke, ki so za fotolov odlična kulisa. »Čeprav tja ne gre nihče na jago, še vedno poslušamo očitke, da najlepše dele lovišča prodajamo tujcem,« opozarja izkušeni vodnik fotolovcev. »Postavljene imamo štiri objekte za opazovanje, da lahko krožimo. Blato na mestih s hrano za privabljanje namreč ni motiv za fotografiranje. Delujemo na podlagi 25. člena o društvih, po katerem je to dodatna dejavnost, izkupiček pa je prihodek lovske družine. Če so v skupini trije gostje, rad rečem, da sta dva preveč. Nimam rad niti enodnevnih gostov, zato je najdražji obisk tisti, ki traja manj kot tri dni. Kratki obiski so moteči za živali, v le nekaj minutah pa gostom, ki so praviloma slabo pripravljeni na gozd, ne morem dati dovolj informacij. Nekateri še po lestvah ne znajo hoditi. Sicer pa so to mirni ljudje in niso vsi fotografi,« je povedal Ivan Andolšek, ki prav tako opozarja, da ni urejeno vprašanje zavarovanja gostov ter plačila za primere, če cilj, videti medveda, ni dosežen.
Janez Marinčič iz LPN Jelen pa je prepričan, da je opazovanje medveda že zdaj dokaj dobro urejena dejavnost: »Spoštovati moramo le tisto, kar v zakonu že piše: da je za upravljanje lovišča pristojen upravitelj lovišča. Vsakdo, ki hoče opazovati živali, mora navezati stik z upravljavcem, ki mora pripraviti objekte in zagotoviti vse drugo. Vodnika pri LD mora določiti upravni odbor LD, obiski pa morajo biti nadzorovani in vodeni. Cilj tega je, da ohranimo habitate in da bi od tega tudi nekaj imeli. Množičnost ne pride v poštev, zato je treba že na začetku določiti meje.«
»Tudi med lovci je premalo takšnih, ki bi znali naravo tujcu prikazati kot celoto,« je opozoril Janez Konečnik. Nekateri namreč v gozd ne pridejo le zaradi medveda. Dovolj adrenalinska in nepozabna izkušnja jim je že to, da lahko hodijo po gozdu ali da vedo, da hodijo po istih poteh kot medvedi. »Tudi srna je eksotična žival, zelo dobra turistična znamenitost za 5,5 milijarde ljudi. Japoncu, ki obišče Benetke, bi lahko ponudili obisk gozda. Potencial doživljajskega turizma je velik, toda stihijski pristop je najslabši. Brez sodelovanja z lovci, ki so pri nas največja naravovarstvena organizacija, pa ne bo šlo,« je opozoril biolog dr. Ivan Kos.
Niso pa niti redki nelovci, ki menijo, da ne gre pozabiti na ustavno določilo o prostem gibanju v naravi, zaradi katerega bi se morali tudi lovci zavedati, da jim opravljen lovski izpit ne daje pooblastila, da si gozd lastijo. Najti mejo med tem in onim je pravi izziv za primernejšo zakonsko ureditev. A za to, kakor so nam pojasnili na direktoratu za okolje, niso prejeli še nobene pobude.
