Tiskane izdaje
Orožje proti stresu imamo nenehno pri sebi, pa le redko posežemo po njem. Pravilno dihanje je namreč med najstarejšimi naravnimi metodami za blažitev stresa in njegovih posledic; če ne dihamo (pre)plitvo, umirimo srce in možgansko valovanje, takšni pa se laže ustrezno odzovemo v stresni situaciji ter se laže in hitreje učimo. Po takem principu deluje tudi metoda Sita, ki s pomočjo naprave, harmonizatorja dihanja, pripomore k pravilnemu dihanju – ob globokem vdihu se na notranji strani harmonizatorja, podobnega sončnim očalom, prižge svetlobni signal in ugasne z izdihom. Ta nihajoča svetloba ni le v pomoč pri pravilnem dihanju, saj »svetloba spodbuja tvorbo hormonov dobrega počutja, in ko se jih nabere večja količina, po fiziološki poti sprožijo izločanje hormonov, ki povzročajo motnje stresa in depresije,« je pojasnila Blanka Gašperlin, lastnica podjetja SITA sistem super učenja, d. o. o., svetovalka za kakovost odnosov in metodo Sita.
To stanje ima za človeka še en ugoden učinek: v tako imenovanem alfa (valovanje od 8 do 11,9 Hz) ali teta stanju (4 do 7,9 Hz, op. p.) – take občutke imamo, preden zvečer zaspimo, ali zjutraj, tik preden se zbudimo – se potencial možganov za nekajkrat poveča, s tem pa se poveča tudi stopnja pomnjenja učne vsebine, zagotavlja profesor Jacek Fisiak, direktor Inštituta za angleško filologijo na Univerzi Adama Mickiewicza v poljskem Poznanu. V stanju globoke budne sproščenosti menda znanje vsrkavamo tri- do štirikrat hitreje, kar je primerno zlasti za učenje tujih jezikov: po tej metodi se lahko osnovnega sporazumevanja ali nadgradnje v tujem jeziku naučimo namesto v 120 urah, kolikor običajno trajajo konvencionalni tečaji tujega jezika, v zgolj 40 urah. Poleg tega se naučeno zapiše v dolgoročni spomin, in ne v kratkoročnega, kamor odrasli običajno shranjujemo podatke v beta, torej budnem, a ne sproščenem stanju, in če tega znanja ne obnavljamo, v treh mesecih pozabimo več kot dve tretjini naučenega, je povedala Gašperlinova.
Premalo o rešitvah
Stik z dihanjem, ki takoj ob rojstvu vzpostavi povezavo med srcem in možgani, ta dva pa sta ves čas povezana z živčnim in hormonskim sistemom, smo izgubili na prehodu iz otroštva, ko se spremenijo tako fiziologija kot možgani, je pojasnila Gašperlinova, po izobrazbi višja medicinska sestra. »Po 12. letu starosti, ko postane naše dihanje bolj plitvo, preidemo iz popolne umirjenosti v nekoliko višje možgansko valovanje. In ko se znajdemo v stresni situaciji, še bolj pozabimo dihati; takrat stari, limbični del možganov izklopi mladi, kognitivni del možganov, ki je odgovoren za našo zunanjo reakcijo in čustvena stanja. Preplavi nas adrenalin in ne moremo ustrezno odreagirati. Smo frustrirani in tako delujemo tudi na druge.« Z iskanjem odgovorov na to težavo, se je, kot pravi, dolgo ukvarjala. »O stresu, sprožilcih in podobnem je bilo narejenih cel kup raziskav, o celostnem reševanju tega pa je bilo povedanega zelo malo,« je povedala Gašperlinova, ki si je med iskanjem nabirala novo znanje in specializacije, na koncu pa zapustila zdravstvo in se namesto bolnikom posvetila ljudem, ki »niso bolni, a potrebujejo to znanje za učinkovitejše rezultate tako v osebnem kot poslovnem življenju«.
Um na vajeti
Kot pravi, je z metodo Sita našla tisto, kar je iskala. »Ta metoda ne blaži le stresa, trenira možgane in omogoča poučevanje tujega jezika na hiter način. Z njo omogočimo tudi osebni razvoj – gradimo karizmo in celostnost pri človeku, spodbudimo inovativnost, fleksibilnost in pravilno sporazumevanje,« je poudarila trenerka poslovne odličnosti. »Če človek želi doseči vse to, pa mora najprej umiriti sebe in pri nas jih učimo prav tega, kako ob stresu in v drugih neprijetnih okoliščinah voditi svoje telo. Če človek uzavesti, da mora takrat pravilno dihati, s čimer se vzpostavi srčna koherenca, torej usklajeno delovanje obeh delov možganov, čustvenega in kognitivnega, lahko pravilno odreagira in tako začne spreminjati tudi globlje vzorce.«
Na delavnicah učinkovitega sporazumevanja in aktivnega poslušanja ali učenja poslovne odličnosti, ki se jih udeležujejo zlasti (vodilni) poslovneži, jih zato najprej seznanijo s tem, kako deluje človeški um: ta ves čas intenzivno deluje. »Če se ga ne naučimo voditi, nas vodi on in vse, kar nam ponudi, jemljemo za resnico. Ljudje večinoma živimo v preteklosti in s strahom glede prihodnosti: a ta trenutek je tisti, ki odloča o naši prihodnosti. In če se ta trenutek prepustimo pesimističnemu umu, v prihodnosti ne moremo pričakovati sprememb na bolje. Če uporabim prispodobo: na vrtu zraste natanko tisto, kar smo posadili, in ne kar nekaj drugega. Enako velja tudi za naš um.« Nato preidejo lekcije pravilnega komuniciranja in poslušanja, preigravajo dialoge. »Ključ problemov tako v osebnem kot poslovnem življenju namreč korenini v komunikaciji; veliko stresa nastane ravno zato, ker prepogosto poslušamo, a ne slišimo, razmišljamo nekaj drugega … V komunikaciji se tako izgubi veliko informacij, s tem veliko energije, nastaja gospodarska škoda.«
Kar so slišali, je treba nato zapeči v spomin z naslednjo fazo, umirjanjem z uporabo harmonizatorja dihanja, ki omogoči stanje globoke budne sproščenosti ne glede na kronološko starost. »V tem stanju imamo neskončni potencial, ko se lahko srečamo tudi z delom sebe, ki ga sicer ne vidimo, in ta nam daje energijo, ideje in samozavest, da si upamo pogledati tudi čez meje svojega vrtička, se lotimo reševanja konkretnih situacij. Dokler ni bilo na voljo tehnologije, kot je harmonizator dihanja, so se ljudje kmalu vrnili k starim vzorcem. Z metodo Sita pa zmoremo voditi sebe, osebnostno rasti in poglabljati znanje za vodenje,« je prepričana lastnica podjetja, ki je v Sloveniji edino certificirano za izvajanje patentirane nemške metode Sita s harmonizatorjem dihanja.
Hrana za možgane
A kot so dognali snovalci metode, ki izvira iz Nemčije in se razvija od 80. let prejšnjega stoletja, možgani med sproščanjem potrebujejo rekreacijo oziroma hrano. »V nižjem možganskem valovanju, torej v alfa oziroma teta stanju, jim je treba omogočiti, da se izloča dovolj beljakovin in je torej dovolj materiala za nove nevronske povezave, za obuditev spomina. Pri tem je nova snov za možgane ključna, zato tudi tistim, ki se primarno ne pridejo učit tujega jezika, predvajamo jezikovne lekcije in je znanje jezika pravzaprav stranski produkt recimo antistresnega programa ali treninga poslovne odličnosti. Po tem tretmaju možgani delujejo popolnoma drugače. Stresne hormone, ki so najhujši sprožilci demence, saj uničujejo spominske celice, je odplavilo, dojemanje življenja je povsem drugačno,« zatrjuje Gašperlinova.
Po sproščanju je na vrsti naslednja faza: udeleženci morajo znova ponoviti dialoge, ki so jih prej preigravali s profesorjem oziroma trenerko, s čimer dokončno utrdijo znanje jezika oziroma se naučijo poslušati druge in to tudi ponoviti. »Moramo se namreč prepričati, ali smo informacijo dojeli na pravi način,« je povedala Gašperlinova. Sledi še zadnja faza, dremež, počivanje ob glasbi, ki bistveno vpliva zlasti na procese učenja.
Udeleženci lahko po tem, ko se v nadzorovanem okolju naučijo sproščanja in pravilnega dihanja z metodo Sita in harmonizatorjem dihanja, tehnologijo uporabljajo tudi doma. Po priporočilih zdravnikov bi si moral človek za trdno zdravje in dobro počutje vsak dan vzeti od 20 do 25 minut za sproščanje, za kar so seveda primerne tudi meditacije in druge sprostitvene tehnike, a »za obvladovanje teh potrebujemo veliko časa, poleg tega ni pozitivne fiziološke reakcije v možganih, ki jo povzroči nihajoča ciklična svetloba harmonizatorja dihanja«.
Kot je poudaril Miran Benedičič, direktor podjetja SITA, pravi rezultat daje le kombinacija metode in harmonizatorja dihanja. »Vse drugo je zgolj približek, medtem ko je metoda Sita znanstveno podprta, unikatna, zato tudi patentirana in jo mora izvajati nekdo, ki je izobražen posebej v ta namen, pozna fiziologijo, anatomijo, ima znanje o tem, kako človek deluje, kako deluje osebnost v vsakodnevnih osebnih in poslovnih odnosih. Učinkovita pa ni le za učenje tujih jezikov, ampak za učenje na splošno – tako za učno snov kot primer za gledališke igralce, ki se morajo naučiti besedila. Primerna pa je od 12. leta starosti naprej, ko si je otrok že pridobil učne navade.«
Prgišče pozitivnih učinkov
Gre za, kot pravita, butični način učenja, v katerem človek uživa, se uči brez stresa in napetosti, naravno kot zdrav otrok, poleg tega se sprostita um in telo. »Tega ne trdimo na pamet: vse to, na kakšen način naši možgani sprejemajo novo vsebino in si jo tudi zapomnijo, je raziskano, o tem so bile opravljene številne študije. Zadeva je zasnovana na temelju nevroznanosti in medicine, znanju o andragogiki in pedagogiki ter tehnologiji. Za vsako delovanje je določen natančen protokol in postopek, preverjen in preskušen v praksi – vrstni red faz učenja in vsaka faza posebej sta namreč zelo pomembna za končni rezultat: kdaj glasba, kdaj svetloba, kdaj lekcije, kdaj sproščanje, v katerem vrstnem redu in tako naprej,« je pojasnil Benedičič in dodal, da so največ praktičnih preskusov pred leti opravili na univerzi nemške zvezne vojske, kjer so se »nemški udeleženci tečaja francoskega jezika, stari med 18 in 68 let, v sedmih dneh naučili do 1138 besed«.
In to lahko potrdi, kot sta dodala, tudi prek 350 tisoč ljudi, ki so se jezika hitro naučili ne glede na starost, izobrazbo, talent ali morebitni predsodek o učenju v stanju globoke budne sproščenosti.« Med pozitivnimi učinki naštejeta tudi možgansko vitalnost, poslovno in osebno uspešnost, revitalizacijo telesa, odpravo spalnih motenj in nespečnosti, premagovanje neljubih navad, tudi zasvojenosti (v sproščenem stanju imamo dostop do podzavestnih programov vedenja iz preteklosti, ki se jih lahko izbriše in na njihovo mesto vtisne nove, pozitivne programe). Poleg boljše psihofizične kondicije naj bi metoda spodbujala tudi imunski sistem, povečala življenjsko moč in energijo, učinkovita pa je menda tudi pri rehabilitaciji bolezni srca in ožilja, funkcionalnih in nevrotičnih motnjah.
