Milijonarji odrešeni nepremičninskih zagat

Od 939 lastnikov milijonskega premoženja, ki jih je Durs našel v registru, sta skoraj dve tretjini neobdavčljivi.

Objavljeno
29. september 2012 20.42
Portoroz, hise, vile, Vladimir Polic
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana - Zdaj že lahko rečemo: z davkom na milijone v nepremičninah država ne bo obogatela. Davčna uprava je z odločbami za 224 lastnikov, ki v nepremičninah premorejo nad milijon premoženja, odmerila nekaj manj kot 1,2 milijona evrov davka. Njihova davčna osnova je znašala 367,290 milijona evrov.

V zakon za uravnoteženje javnih financ, ki velja od 31. maja, je vlada uvrstila tudi nove dajatve, ki jih je mogoče razumeti kot njen odgovor na pričakovanja javnosti, da bodo v kriznem obdobju bogati prispevali »po svojih močeh«, in kot dodatni vir denarja za državni proračun. Zakon uvršča vrednost nepremičnin v dva razreda s stopnjama obdavčitve 0,5 odstotka in 1 odstotek. Za drugo polovico letošnjega je davčna obveznost prepolovljena.

Od slona do miši

»Davek na premoženje večje vrednosti sicer lahko uvrstimo med premoženjske dajatve, je pa seveda to značilna obdavčitev luksuza v obdobju krize. Prav zato je nenavadno, da je vlada omogočila toliko izjem,« ugotavlja davčni svetovalec, tudi generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Davčni svetovalci si od začasne dajatve, ki jo namerava vlada obdržati do konca leta 2014, bržkone ne morejo obetati velikih zaslužkov. »Nekaj strank je prišlo po nasvet zaradi novega davka, a se je pri nekaterih izkazalo, da nepremičnine tako ali tako oddajajo, pri drugih pa, da služijo poslovnemu namenu in so zato iz obdavčitve izločene. Tako smo hitro rešili vse njihove zagate,« pravi sogovornik. Tudi sam ugotavlja, da je od javnosti všečne zgodbe o obdavčitvi premoženjskih velikašev ostalo bolj malo, če upoštevamo statistiko davčne uprave o zavezancih za davek in odmerjeni dajatvi. Že zakon je iz obdavčitve izvzel na nepremičnine, ki jih lastniki uporabljajo v poslovne namene, potem pa je še ministrstvo za finance v pojasnilih o izvajanju zakona iz obdavčitve izvzelo posameznike, pri katerih nepremičnine sicer ne služijo dejavnosti, a jih oddajajo za plačilo. Tako se je krog obdavčljivih »milijonarjev« zožil. Davčni svetovalec in predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije Ivan Simič od nove dajatve že ob uvedbi ni pričakoval veliko: »Namen te ureditve je bila zadovoljitev sindikatov, ki so zahtevali obdavčitev premožnih. Velikega izplena iz tega davka ne more biti. Do novega leta imajo lastniki teh nepremičnin čas, da nekatere prodajo ali podarijo ter s tem padejo pod zakonsko mejo. In kaj smo s tem dosegli?« Lastnik se z oddajanjem v najem sicer lahko reši pred novim davkom, a bo moral od najemnine plačati dohodnino.

Več davka za pravne osebe

Sredi preteklega tedna smo v generalnem davčnem uradu izvedeli, da je davčna uprava že pripravila 224 odločb za novo dajatev, 81 odločb pravnim in 143 odločb fizičnim osebam: »Hkrati je davčna uprava izdala še 606 sklepov o ustavitvi odmernega postopka. Preostalih 109 davčnih zavezancev bo odločbe ali sklepe prejelo predvidoma do konca tega tedna,« nam je povedal Stojan Glavač iz generalnega davčnega urada. Dokončni podatki o prilivih iz nove dajatve bodo znani, ko bodo končani še pritožbeni postopki. Za zdaj je mogoče izvedeti še, da je davčna uprava pri zavezancih, ki imajo v nepremičninah od enega do dveh milijonov evrov, za leto 2012 ugotovila 239,2 milijona evrov davčne osnove in jim z odločbami odmerila 597.951 evrov davka. Pri zavezancih z nepremičninami, vrednimi nad dva milijona evrov, je ugotovila 128,12 milijona evrov davčne osnove in odmerila 640.548 davka. V odločbah za pravne osebe je 688.660 evrov davka, v odločbah za fizične osebe pa 549.837 evrov. Davčna uprava je v registru nepremičnin pri geodetski upravi sicer našla 939 lastnikov milijonskega premoženja, a se je velik delež izkazal za zakonsko izjemo.

Znižanje meje?

Davčna uprava je zavezance za novo začasno dajatev poiskala v registru nepremičnin, ki ga je uredila po množičnem popisu in vrednotenju nepremičnin v državi. Izhodišče za uvrstitev na seznam zavezancev in obdavčitev v drugem polletju leta 2012 so vrednosti nepremičnin, kakršne so veljale 1. junija letos. Tako zakon k davku za letošnje drugo polletje zavezuje tudi lastnike, ki so po tem datumu nepremičnine prodali. Gospodarska zbornica Slovenije je pred uveljavitvijo zakona ugovarjala uporabi vrednosti nepremičnin na ta presečni datum, a ni bila uspešna. »Menim, da so cene nepremičnin od zadnjega vrednotenja padle, a geodetska uprava verjetno nima druge uporabne baze,« zdaj razmišlja direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Dejan Papež.

Ministri v vladi Janeza Janše, ki prav zdaj pripravlja proračun za prihodnje leto, se še vedno dogovarjajo o pobudah, da bi znižali vrednost nepremičnin, pri kateri se začne obdavčitev »nepremičninskih milijonarjev«. Za zdaj še ni mogoče reči, ali bo meja za obdavčitev res zdrsnila na 500.000 evrov, za kar se zavzemajo nekateri ministri, in tako občutno razširila krog zavezancev. Darko Končan meni, da začasna obdavčitev luksuznih nepremičnin ne more biti nadomestilo za novo sistemsko zakonodajo na tem področju: »Sprašujem se, zakaj se prejšnja vlada ni odločila za novi davek na nepremičnine in ga tudi sedanja sploh ne omenja več, čeprav so v registru nepremičnin zdaj podatki o večini lastnikov. Čas bi že bil, da opustimo neenotno občinsko obremenitev lastnikov nepremičnin z zastarelim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč.«

V obdavčitev z novim »milijonskim« davkom je vključeno le nepremičninsko premoženje večje vrednosti v Sloveniji, tudi tujih državljanov. Davek ne seže do nepremičninskih naložb slovenskih rezidentov v tujini. »Nepremičnina, ki ima sedež v tujini, je obdavčena po tamkajšnji zakonodaji. Obdavči se torej glede na lego nepremičnine,« pojasnjujejo v davčni upravi. Tujci so v Sloveniji lastniki 3962 nepremičnin, ni pa mogoče izvedeti, koliko je med njimi nepremičninskih milijonarjev.