Tiskane izdaje
Najstarejši v zdaj še petčlanski družini je Google, dve leti in tri mesece star samček, ki v podganjem svetu uživa status starešine. Življenjska doba podgan je namreč izredno kratka, udomačene rjave podgane živijo približno dve leti, medtem ko je pričakovana življenjska doba njihovih divjih sorodnic zaradi nevarnosti in bolezni, ki zunaj prežijo nanje, za pol krajša. Od divjih predstavnic se udomačene na prvi pogled najbolj razlikujejo po obliki telesa ter raznolikosti barve in tipov kožuha. Intenzivna vzreja je iz nekdaj enotnega sivorjavega kožuha ustvarila najrazličnejše kombinacije: od albino podgan, lisastih do kodrastih tipa rex, s parjenjem katerih je mogoče vzrediti gole podgane.
V družbi so srečne
Nova pridobitev Googlove podganje družine je prav šesttedenski goli podganček Dobby, posvojen iz nenačrtovanega legla, ki je bilo posledica tega, da rejec mladih nekastriranih in nesteriliziranih podgan ni pravočasno ločil po spolu. Nakup podganje samice se je tako sprevrgel v oskrbo cele podganje družine, ki ji je bilo treba poiskati primerne nove domove. Dobby zdaj domuje v ločeni kletki, ki je po opremljenosti še najbolj podobna miniaturnemu podganjemu vrtcu, in se počasi spoznava s svojo novo družino. Združevanje novih osebkov mora namreč potekati počasi in pod nadzorom, najbolje na nevtralnem ozemlju, ko pa prišleka sprejmejo, se podgane izredno navežejo ena na drugo.
Prvo pravilo pri oskrbi teh radovednih in inteligentnih glodavcev je, da je osamljena podgana nesrečna, celo depresivna podgana. Priporočljivo je bivanje vsaj v paru, zato je smiselno podgane, ki se dobro razumejo, že posvojiti v dvoje. Sterilizacija in kastracija je pri bivanju več živali skupaj nujna. V mešanih parih tako preprečimo nenadzorovano razmnoževanje, hkrati pa s posegom omilimo potencialno agresijo med živalmi istega spola, preprečimo markiranje samcev in zmanjšamo možnost za razvoj zdravstvenih težav, ki so pogoste pri nesteriliziranih samicah.
Življenje s podgano na rami
Kljub predsodkom do podgan in njihovih dolgih, samo na videz golih repov so te živali zaradi svoje inteligence in družabnosti precej priljubljeni hišni ljubljenčki, ki se od vseh glodavcev najbolj navežejo na človeka. Na spletu mrgoli skupin ljubiteljev podgan, ki se združujejo na forumih in družabnih omrežjih ter delijo neštete fotografije podgan, ki spijo v dlaneh ali kapucah svojih skrbnikov, delujejo pa tudi organizacije, ki se posvečajo zgolj zaščiti udomačenih podganam, ki jih v angleško govorečih deželah od divjih rjavih sorodnic ločujejo s poimenovanjem »fancy rat«.
Podgane v nasprotju z mačkami v spletnem prostoru še niso dosegle statusa mema, kot so ga ustvarile lol cats ali mala čemerna Grumpy cat, vendar vsak resen ljubitelj pozna fotografije Ellen Van Deelen, s katerimi ta ustvarja ljubek miniaturni svet, v katerem podgane v svojim tačkah držijo majhne instrumente, plišaste medvedke in igrajo podganji šah. Vsak, ki je še tako zagrizeno prepričan, da so podgane umazani prenašalci bolezni in zajedavcev, na teh fotografijah ne more spregledati njihovih prijaznih oči in smrčkov ter drobcenih tačk, s katerimi se odlično oprijemajo in plezajo.
Primerno oskrbovane udomačene podgane niso za naše zdravje nič bolj nevarne kot katerikoli dobro oskrbovan hišni ljubljenček, seveda pa je treba skrbeti za njihovo veterinarsko oskrbo in higieno njihovega bivališča. Kletke morajo biti dovolj prostorne, visoke in primerno opremljene z igračami, plezali, tuneli in ležišči, v katerih si živali najdejo skrivališča in imajo dovolj možnosti za gibanje in zaposlitev. Podgane se naučijo uporabljati svoje stranišče za iztrebke, urinirajo pa tudi po drugih delih kletke, zato večina ljubiteljev bivališče opremi s pralnim tekstilom, ki ga dnevno menjujejo, vodoravne površine pa enkrat na teden počistijo v celoti. Ogibati se je treba uporabi belil, najprimernejše je čiščenje s kisom.
Iščejo nove domove
Kljub dokaj enostavni oskrbi, ki mora vključevati tudi dnevno gibanje zunaj kletke, se je v zadnjem času pri nas pojavilo večje število zapuščenih podgan. Nekaj jih je bilo oddanih v zavetišča, pet pa jih imajo v oskrbi pri Zavodu Kosovir, ki se ob dihurjih in eksotičnih živalih ukvarja tudi z iskanjem novih domov za zapuščene podgane in z ozaveščanjem o njihovi oskrbi. Nekatere so skrbniki oddali zaradi selitve, večino pa zaradi pojava alergij. Direktorica zavoda Maja Čonč pojasni, da pri podganah ne gre toliko za alergijo na njihovo dlako kot alergijo na urin. Vse oddane lastniške podgane so prišle k njim sicer dobro socializirane in vajene človeka, vendar nesterilizirane in nekastrirane, kar težave z alergijami še poveča, saj odrasle spolno zrele živali markirajo svoj teritorij. Podganam, ki jih dobijo v oskrbo, iščejo skrbnike, ki bodo zanje poskrbeli tako kot Alja za Googla in njegove sostanovalce.
Po sladkanju z malinami in briketirano hrano za podgane se podganja družina odpravi na dnevno raziskovanje sobe, med katerim plezajo, raziskujejo in preurejajo, zato jim ne smemo omogočiti prostega dostopa do kablov, knjig ali oblačil v omari, ki bi jih kreativno obdelale. Najpogumnejši si od blizu ogledajo tudi strašljiv fotoaparat, preden se po oblačilih vzpnejo v naročje.
