Tiskane izdaje
Če nepremičninskega posrednika vprašamo, kako naj se lotimo nakupa stanovanja in ali je za določen znesek denarja, ki ga imamo na razpolago, bolj smotrno kupiti rabljeno stanovanje v mestu oziroma novo nekoliko zunaj urbanega naselja, dobimo odgovor, da je vse odvisno od naših želja in potreb. Zato povzemamo, kako je izbirala znanka, ko je ugotovila, da si z agentom ne bo mogla pomagati.
Za nakup se je odločila, ker ugodnega najemniškega stanovanja ni več hotela deliti, za najem enosobnega v Ljubljani pa bi vsak mesec plačala najmanj 400 evrov najemnine in stroške bivanja. S privarčevanim denarjem in posojilom, ki si ga je bila pripravljena izposoditi za največ 15 let, je imela na voljo največ 120.000 evrov, pri tem pa je zelo hitro ugotovila, da si vseh želja ne bo mogla uresničiti. Ker se ni hotela odreči spalnici, ločeni od kuhinje, so nova stanovanja v Ljubljani takoj odpadla, saj bi za denar, ki ga je imela, lahko z malo sreče kupila kvečjemu garsonjero. Tako je izbirala med stanovanji iz druge roke v glavnem mestu in novogradnjami v bližnjih mestih.
Kljub veliki ponudbi zunaj Ljubljane je bila izbira majhna, saj so bile cene v večini novih sosesk skoraj enake tistim v Ljubljani ali pa je investitor predvidel zelo gosto poselitev, objekti so stali tik ob železniški progi, stanovanja so imela slabo razporeditev prostorov.
Nekaj novih stanovanj na različnih lokacijah je vendarle bilo ustreznih, prav tako nekaj rabljenih v Ljubljani. Cene vseh enot so bile primerljive, če upoštevamo, da so bila stara stanovanja vsaj deloma in sprejemljivo opremljena. Na koncu je bil izbor racionalen: »Sestavila sem seznam prednosti in slabosti bivanja v novem in rabljenem stanovanju, v mestu, kjer sem zaposlena, in zunaj njega,« pravi sogovornica. Upoštevala je, da bi v novogradnjah, ki imajo dobro toplotno izolacijo, vsako leto porabila veliko manj denarja za ogrevanje, da ima vsako stanovanje ločene števce za vodo in ogrevanje, kar pomeni plačilo po porabi, da v novogradnjah prvih deset let skladno z zakonom ni treba vplačevati v rezervni sklad, da nekaj let ni treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (pravila v povezavi s tem določajo občine), da stanovanju pripada tudi (pokrito) parkirno mesto. Seveda pa ga je treba opremiti.
Slabost selitve v novogradnjo bi bila vsakodnevna vožnja v Ljubljano, kar pomeni večji strošek za porabo goriva (kar za zdaj še krije delodajalec) in večja poraba časa, sploh pri uporabi javnega prometa. Na drugi strani bi bilo treba v rabljeno stanovanje v Ljubljani vložiti nekaj denarja za menjavo oken, solastniki bodo morali slej ko prej financirati obnovo strehe in fasade. Skladno z zakonodajo lastnik mora vgraditi delilnike za stroške ogrevanja, s čimer so tudi pozneje povezani stroški vzdrževanja.
Po nekaj letih od nakupa 45 kvadratnih metrov velike novogradnje sogovornica pravi, da se je odločila prav. Upravnikova položnica za februar, v katero je vključeno tudi ogrevanje, je bila približno 40 evrov, pri čemer se voda ogreva na elektriko. Skrbijo pa jo čedalje večji stroški prevoza na delo, sploh če jih bo delodajalec prenehal kriti v celoti. Dodala je še, da se ji je izplačalo dobro pregledati trg, saj se z malo sreče najde dobra priložnost za nakup. Sama je na koncu kupila stanovanje po nižji ceni, kot je upala, saj je našla podjetnika, ki je stanovanje dobil od investitorja namesto plačila za opravljeno delo in ga je želel čim prej unovčiti.
Dražba – priložnost za nakup?
Zaradi propada številnih gradbenih podjetij je na trgu veliko stanovanj, ki jih bodo stečajni upravitelji najprej poskušali prodati po čim višji ceni, a do zdaj niso bili preveč uspešni. V tujini se takšna stanovanja prodajajo bistveno ceneje od tržnih cen, zato se interesentom izplača slediti razpisom (www.ajpes.si), ki jih objavljamo tudi v Delu. Za 8. maj je na primer razpisana dražba za prodajo stanovanj v naselju Magdalena v Mariboru, cene večine enot so približno od 60.000 do 90.000 evrov brez davka. M. B.
