Namesto lepe Rusinje bradati Rus

Moskva – Vse večja priljubljenost spletnih zasebnih stikov in zmenkov je povzročila porast spletnih goljufij, med njihovimi žrtvami pa je tudi vse več naivnih Slovencev. Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi prejemajo čedalje več obupanih pisem ogoljufanih Slovencev, ki jih je spletna romanca stala več sto ali celo tisoč evrov.

Ujeli so se v past bolj ali manj razgaljenih fotografij prikupnih ruskih mladenk in nadvse sladkih elektronskih sporočil z obljubami o ljubezni do groba. Svoje ruske neveste seveda niso nikoli videli.

Ko gre za ljubezen, so Slovenci tudi v krizi zelo velikodušni. Tako je vsaj mogoče sklepati iz denarnih nakazil bodočim ruskim nevestam, za katerimi se skrivajo prebrisani in goljufivi moški, ki na zmenkarskih spletnih straneh in klepetalnicah osamljene in ljubezni željne zvabijo v virtualni ljubezenski odnos. Ko je ljubezen in s tem stopnja zaupanja na vrhuncu, kar dosežejo z razkrivanjem svojih usod in čedalje bolj razgaljenimi fotografijami, sledi neizogibna prošnja za denarno pomoč. Denar iz žrtev zvabijo z bolj ali manj prepričljivimi izgovori, največkrat pa gre za izpovedi o družinski tragediji, osebnih finančnih težavah, še največkrat pa z navajanjem pregrešno visokih stroškov potovanja k svojemu izbrancu. Rusije nepričakovano ne morejo zapustiti, ker jim to prepreči poškodba, neporavnan kredit, pogostokrat pa se oglasijo kar iz letališča, kjer so obtičali, ker nimajo potrdila o zadostni količini denarja. Da mislijo zares, dokazujejo s kopijami ponarejenih vizumov ali letalskih vozovnic, s čimer so na limanice ujeli marsikaterega Slovenca.

»Pred časom sem želel punci iz Perma omogočiti, da bi prišla in tri mesece živela pri meni. Na ruski ambasadi je izvedela, da za 90-dnevni obisk pri nas potrebuje 2250 evrov, kar sem ji tudi plačal. Plačal sem ji tudi vizum in rečeno ji je bilo, da potrebuje 620 evrov za potrdilo o zdravstvenem zavarovanju. Pozneje je bilo tudi rečeno, da mora denar (2250 evrov) pokazati policiji na moskovskem letališču. Je mogoče, da je bila vse skupaj le finančna prevara?« se je ogoljufani Slovenec na slovensko veleposlaništvo v Moskvi obrnil šele, ko je za spletno romanco odštel kar 2250 evrov.

Ogrevanje, zaljubljanje

Odgovor je bil seveda pritrdilen. »Na nas se obračate šele zdaj, ko ste za 'pridobitev vizuma' porabili kar nekaj težko prisluženih evrov. Če bi predhodno pogledali na našo spletno stran, bi videli, da znaša konzularna taksa za pridobitev SCH-vizuma natanko 35 evrov in nič več. Kot ste zdaj opazili, se niste pogovarjali z dotično gospodično ali gospo (kakor se vam je pač predstavila), ampak za tem zagotovo stoji (po naših izkušnjah) kakšna 'bradata Rusinja',« je v odgovoru zapisala Helena Erman iz konzularnega oddelka slovenskega veleposlaništva v Moskvi. Po besedah vodje oddelka Borisa Goleta je modus operandi v vseh primerih enak. »Najprej gre za ogrevanje, zaljubljanje, vzbujanje zaščitniškega refleksa, ob nesodelovanju kratka sporočila z grožnjo prekinitve kontakta, dolga sporočila kot nagrada za kooperativnost in potem se krog vrti, dokler se pošilja denar. Bridka in draga izkušnja, kot takšno jo jemljite,« je zapisal v pismu še enemu prevaranemu Slovencu.

Njihove »izbranke«, ki jim organizatorji spletnih goljufij za razgaljene fotografije plačujejo minimalno količino denarja, prav pa jim pridejo tudi, da v pisarnah mednarodne mreže za hitro nakazovanje denarja Western Union dvigajo denar, jim povsem zmešajo glave. Njihova ljubezenska pisma so zaradi uporabe elektronskega prevajalca napisana v skorajda nerazumljivi slovenščini, da je ironija še večja, pa svojega izbranca naslavljajo kar v moškem spolu. »Problem je, da sem imel afero z moškim, vendar pa so bili dolgi in ne vodi do ničesar resnega. Imel sem nekaj ljudi v mojem življenju, vendar imam nihče prišel graditi resno razmerje. In nisem našel v življenju tega človeka, ki je vedno bila moja razumevanje in ljubezen. In kdo bo pripravljen živeti z mano, vse moje življenje. Jaz samo zelim, da bi bil srecen, jaz zelim v mojem zivljenju je koncno konec, ta crni trak neuspehov in razocaranj! Rada vas imam in zelim biti z vami, ob vas!« je Olga srce žrtve osvojila s tarnanjem, da so jo do zdaj še vsi moški pustili na cedilu.

Ledvico za ljubezen

Internetni slačipoker se praviloma konča, ko se pritok denarja ustavi. Zadnji poskus iz žrtve iztisniti še nekaj kovancev je izsiljevanje, med katerim dekleta grozijo celo z darovanjem ledvice, kar naj bi jim omogočilo finančno neodvisnost. »Pozdravljeni, moje Prince! Sem vesel vašega pisma. Želim, da čim prej pride do vas. Ti samo reci šel in bom šel in naredil po presaditvi ledvic, bom darovalec. Moja ljubezen, lahko živim z eno ledvico. Ker bom s teboj,« je Irina v pismu še zadnjič pritisnila na svojega izbranca.

Spletne zmenkarije so posel, v katerem osamljenim in obupanim prodajajo ljubezen, sanje in hrepenenje, pomembna komponenta pa je tudi oddaljenost, zato gre za področje, ki je zelo dovzetno za goljufije. Število žrtev je postalo tako veliko, da so na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi že izdelali seznam najbolj pogostih vprašanj in odgovorov, odprli pa so tudi posebno telefonsko povezavo za morebitne žrtve spletnih zmenkarij. Tovrstna preventiva je pomembna predvsem zato, ker je storilcem skorajda nemogoče stopiti na prste. Informacije o identiteti vpletenih Rusinj je zelo težko dobiti, saj državljane Ruske federacije ščiti zelo restriktiven zakon o širjenju informacij.

»Zelo velikokrat smo opozarjali, da neznankam ne smete pošiljati denarja. Kljub temu je problem ostal. Iskrene ženske ne bodo prosile za denar. Ker želimo verjeti, da dekle resnično obstaja in nas ljubi, postanemo slepi in dovzetni za še tako očitne prevare,« svarijo ameriške državljane. Seveda se mora odločiti vsak sam, dobro pa se je zavedati, da so časi vse hujše gospodarske stiske in osamljenosti naravnost blagoslov za spletne prevarante, ki na morebitne žrtve prežijo s vse bolj domiselnimi spletnimi prevarami.