Tiskane izdaje
Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših
Navdušena sem! Vedno so mi bila všeč mesta, ki središče prepuščajo pešcem. Komaj čakam, da se bom sprehodila od Figovca do Šubičeve po sredini ceste.
Jure Apih, publicist
Težka je. Spominjam se ogorčenja ob podiranju Kozlerjeve hiše, ki je odprla prometno transverzalo skozi center mesta. Spominjam se ukinjanja škripajočega tramvaja, ki je idealno povezoval mesto brez avtomobilov. Spominjam se odprave trolejbusov, ki so z vedno znova padajočimi trolami ustvarjali nenehno zmedo. Spominjam se srditih polemik ob uvajanju enosmernega prometa v mestu in zgroženosti ob zapiranju Čopove ulice, Prešernovega trga in Stare Ljubljane. Vsak razvoj je v nasprotju z obstoječim, vsaka sprememba nekoga prizadene in nekoga zadovolji. Ljubljana bo z novim širokim življenjskim prostorom v centru zanesljivo lepša, kako jo bomo doživljali, ko bomo hoteli do nje, pa bo pokazal čas.
Igor E. Bergant, novinar
Verjetno se bo celo našel kakšen paničar in dežurni črnogled, ki bo v korenitih omejitvah prometa po Slovenski (!) cesti v glavnem mestu države videl katastrofična znamenja. Kot prebivalec Ljubljane ta načrt zelo podpiram in si želim, da bi tudi za preostanek motornega prometa v tem delu središča čim prej našli primerno alternativo. Center naj pripada pešcem in kolesarjem! Hkrati pa kot meščan, državljan in volivec pričakujem, da bo katera koli mestna oblast v bližnji prihodnosti z razumnim, vzdržnim in transparentnim delovanjem izboljšala kakovost in dostopnost javnega mestnega prometa ter s pozitivnimi spodbudami zajezila reke pločevine, ki se zgrinjajo v Ljubljano.
Nina Krajčinović, novinarka
Zaprtje Slovenske ceste se mi samo po sebi zdi dobra ideja, velika težava pa je način, ki ga je občina izbrala za izvedbo načrta. Vsekakor bi morali, preden so cesto zaprli za osebni promet, urediti mestne vpadnice, predvsem pa poskrbeti, da bi se meščani in meščanke rade volje odpravili v službo z javnim prevozom, ki ima še vedno preveč pomanjkljivosti. Prav tako ne moremo spregledati dejstva, da sistem P+R razen na Dolgem mostu nikjer drugje ne deluje, kot bi moral, zato se še vedno večina ljudi v središče mesta ali službo raje odpravi s svojim avtomobilom. Zdi se, da hoče občina s temi ukrepi ljudi bolj prisiliti k uporabi javnega prevoza kot z njimi sodelovati in skupaj najti trajne rešitve, ki bi jih za svoje vzeli tudi meščani in meščanke ter tistih sto tisoč migrantov, ki se vsak dan pripeljejo od drugod.
Dušan Jovanović, režiser
To je majhna, a lepa pridobitev za pešce. Škoda, da območja za pešce ne morejo podaljšati do Aškerčeve, ker bi tako onemogočili dostop do garaže pod Kongresnim trgom. Tako se zdi, da je ta poteza polovična, a kljub vsemu do mesta prijazna.
Luka Novak, publicist in pisatelj
Tudi sam sem se vedno zavzemal za zaporo centra in mislim, da se je na Wolfovi in Kongresnem trgu obnesla, četudi ta del še ni našel svoje prave funkcije, medtem ko je na Bregu pregnala trgovce in nekoč živahno cono spremenila v administrativno-rezidenčno promenado. Kot prebivalcu centra in kolesarju se mi zdi zapora Slovenske zanimiva, vendar je skupni pas za avtobuse, taksije in kolesarje za zadnje prenevaren, hrupa pa ni bistveno manj. Strategija razvoja prometa v Ljubljani in urbani regiji gre sicer v pravo smer, saj za avtobuse predvideva ločen pas, vendar brez perspektive ekološkega tramvaja razbremenitve prometa in izpuhov ne bo, sploh pa ne hitrega pretoka potnikov, ki zagotavlja dinamiko urbanemu gospodarstvu.
Ivan Štuhec, teolog
Vsa velika in lepa mesta imajo v središču mestnega jedra prepoved prometa, zato je vsako večanje tega prostora hvalevredno. Seveda pa morajo pred zapiranjem biti izpolnjeni tudi drugi pogoji za dostop in parkiranje avtomobilov. Verjetno bodo v prihodnosti po mestnih jedrih vozila, ki bodo ekološko čista in brez hrupa. Če je mesto lepo, je tudi pešhoja po njem poseben užitek. Ker živim v Mariboru, tega užitka žal nimam. Ljubljane pa mi z novo rešitvijo še ni uspelo preizkusiti.
