Tiskane izdaje
Zgodbe z vseh koncev sveta in domovine
Ta pregled bom začel pristransko, in sicer z novim romanom Na lovu za spomini meni enega najljubših in najbolj duhovitih pisateljev Finca Arta Paasilinne. Ta izjemni zgodbar praviloma opisuje dogodivščine svojih čudnih junakov, ki so pogosto na potovanjih. Tokrat se srečata taksist Seppo Soronjen, ki smo ga že spoznali v veseljaškem Očarljivem skupinskem samomoru, in upokojeni geolog Taavetti Rykönen. Skupaj se odpravita na potovanje, na katerem bi se geodet rad spomnil nekaterih dogodkov iz preteklosti. Med potepanjem po finskem podeželju srečata skupino vegetarijanskih Francozinj, bosanskega prevajalca in albanskega arhitekta.
Prvenec Če nihče ne govori o izjemnih stvareh angleškega pisatelja Jona McGregorja je občutljivo napisan celodnevni vpogled v neko neimenovano britansko ulico. Sledi živahnosti na ulici in dramatičnim usodam ljudi v tamkajšnjih hišah. Portugalski pogled na svet pa predstavlja pisateljica Lidia Jorga, ki je v knjigi Mož in druge zgodbe zbrala sedem kratkih pripovedi, v enem desetletju spisanih za različne revije. V njih se, v nasprotju s svojimi uspešnimi romani, osredotoči na prelomne dogodke v življenju svojih literarnih likov.
Irski pisatelj John McGahern velja za enega najboljših opisovalcev irske sodobnosti, kjer se prepletata občutek krivde zaradi represivnega katoliškega okolja in po drugi strani sprijene hinavščine ter eksplozij zatrte seksualnosti. O novozelandski izkušnji na evropskih bojiščih prve svetovne vojne pa piše pisatelj David Hill v romanu Bratova vojna. Prepletata se zgodbi dveh bratov. Ob izbruhu vojne se eden takoj prijavi v vojsko, drugi pa postane oporečnik in zato konča v zaporu.
Noči v cirkusu angleške pisateljice Angele Carter so zabavna mešanica fantazije in realnosti. Gre za zapleteno zgodbo o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki jo poskuša razkrinkati kot sleparko in se zato pridruži cirkusu na turneji, med drugim v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji. Slavni novozelandski pisateljici Janes Frame je literatura dobesedno rešila življenje, saj so zaradi literarne nagrade, ki jo je prejela za svoje kratke zgodbe, prestavili načrtovano lobotomijo. Tako se je ohranil sijajni um, ki je pisal briljantne zgodbe. Nekaj od teh je zbranih v zbirki Vstopate v človeško srce.
Po avstralskih širjavah bralca popelje Di Morrissey, ena najbolj priljubljenih avstralskih pisateljic. V romanu Kamor te vleče srce govori o mladi Queenie Hanlono, ki živi na bogatem posestvu v avstralski divjini, a ji zaradi dramatičnih dogodkov grozi, da ga bo izgubila. V ozadje katalonske družbe pa nas popelje Vienç Pagès Jordà v romanu Sreča ni popolna, kjer v sedmih poglavjih spremljamo njegovo življenje. Pretanjena zgodba ponuja na eni strani vpogled v njegovo psiho, odraščanje in zorenje, hkrati pa odseva družbeno dogajanje konec 20. stoletja v Kataloniji.
V svojem drugem romanu Nemir pa prevajalka in pesnica Miriam Drev predstavi zapleteno zgodbo na stičišču Avstrije, Madžarske in Slovenije ter iz daljne Indije. Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in odnosu z madžarskim beguncem po zatrti revoluciji 1956.
Brez mrtvakov
Igor Karlovšek je v romanu Odvetnik prepletel ljubezensko zgodbo s politiko in jo postavil v realističen družbeno-politični okvir osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila Slovenija del Jugoslavije in so bili partijski funkcionarji vsemogočni. Glede na to, da je sam odvetnik z dolgoletnim stažem, v svojo fikcijo rad vpleta resničnost. Tokrat prinaša zgodbo Vojka Železnika, ki se neusmiljeno vzpenja po družbeni lestvici in pri tem ne pozna nikakršnih ovir. Samo pridi domov je kriminalka, ki preraste v dramo, domačega avtorja Andreja E. Skubica. V njej se Leon zaradi poslovnih nečednosti, ki jim je priča, odloči, da bo opustil pravniško kariero, vendar to ni tako preprosto, kajti lovke korupcije so dolge.
Domača kriminalka Umor v Šmihelski vasi je prvenec prevajalke Mete Osredkar in se dogaja na slovenskem podeželju, kjer v solariju najdejo truplo močno opečenega župnika. Inšpektor Bojan Kos, ki je že v letih, se loti raziskovanja umora, v katerem se srečajo nočni organist, nadangel Mihael, partizani in Anton Martin Slomšek. Prvi roman za odrasle je napisala tudi Janja Vidmar skupaj z Borisom Grivićem. Njun napeti triler Tretja možnost pripoveduje intimno zgodbo razvratnega nemškega odvetnika in njegove varovanke, šestnajstletne begunke iz Srebrenice.
Prvo kriminalko v svoji karieri pa je napisal Robert Galbraith, kar je vzdevek znane pisateljice J. K. Rowling. Zgodba romana Klic kukavice se začne s smrtjo slavne manekenke, ki sredi zimske noči omahne v balkona. Policija je prepričana, da gre za samomor, zato primer kmalu pristane v rokah zasebnega detektiva Cormorana Strika in na dan začnejo prihajati vse temnejše plati življenja pokojne mladenke.
Prav tako se je z detektivskim romanom prvič spopadel uspešni češki pisatelj Michal Viewegh, ki v romanu Mafija v Pragi opisuje vroče poletno dogajanje. Nekdo opazuje in občasno fotografira opozicijske politike in državljanske aktiviste. Posrednico iz finančne skupine Patria izsiljuje ruska mafija in minister za notranje zadeve s položaja razreši nekdanjega lobista programa za zaščito žrtev, ki obremenjujoče gradivo o številnih čeških politikih dostavi na neznan naslov. Po slastnih kriminalkah že slovi švedska pisateljica Camilla Läckberg, ki je v svojih knjigah oživela svoj domači kraj Fjällbacka, kjer se redno pojavljajo trupla. V kriminalki Čuvaj svetilnika je to glavni občinski finančnik, ki ga je nekdo ustrelil na hodniku njegovega stanovanja. Primera se loti pronicljivi policijski inšpektor Patrik Hedström.
Zapuščeni je pravi triler, poln preganjanja, ki ga ponuja teksaški pisatelj Cody McFadyen in je četrti iz serije zgodb o agentki FBI Smoky Barrett. Tokrat s svojo ekipo lovi nenavadnega psihotika, ki je imel Heather Hollister osem let v ujetništvu v popolni temi. Zanjo ni nikoli zahteval odkupnine, potem pa jo je živo odvrgel iz avta sredi poroke agentov losangeleške FBI. Svetovna uspešnica, prevedena v več kot 30 jezikov, je triler Moževa skrivost avstralske pisateljice Liane Moriarty. V njej Cecilia, mama treh otrok in žena John-Paula, na podstrešju odkrije staro pisemsko ovojnico, na kateri je napisano: naj se odpre samo v primeru moje smrti. In ko jo odpre, izve skrivnost, ki je ni želela vedeti.
Najbolj znani mojster sodniških trilerjev Američan John Grisham v tokratnem Prevarantu ponuja zgodbo, ki se zaplete, ko najdejo zveznega sodnika in njegovo tajnico mrtva v počitniški hišici nekdanjega odvetnika Malcoma Bannisterja, ki je trenutno v zaporu. Vsi se sprašujejo, kaj je bilo v izpraznjenem sefu. Intrigantna detektivka pa je tudi roman Kako je zares umrla gospa Bovary francoskega pisatelja Philippa Doumenca, ki raziskuje domnevno najbolj znani samomor v svetovni literaturi.
Brez ljubezni
Podobo Francije v 17. stoletju pa naslika prvenec Sama ljubezen francoske pisateljice Laurence Plazenet, ko opisuje zgodbo gospodične d'Albrecht. Ta odrašča brez matere in je zaradi precej starejšega učitelja razpeta med intelektualno rastjo in željo po ljubezenskem razmerju. Zelo uspešen ameriški pisatelj romantičnih dram je Nicolas Sparks, polovico so jih že prenesli na film. Poroka je zgodba o obnovitvi ljubezni med možem Wilsonom in njegovo ženo, saj po treh desetletjih ni več prepričan, da ga ta še ljubi, hkrati pa se bliža poroka njune hčerke.
Ena najbolj priljubljenih ameriških pisateljic ljubezenskih romanov Jude Deveraux v tokratnem z naslovom Maske v mesečini govori o Sophie Kincaid, ki jo nepričakovano zapusti fant, zato pobegne v mestece Edilean, kjer pa se atraktivna mladenka hitro vplete v lokalne skrivnosti. Roman Ta moški angleške pisateljice Jodi Ellen Malpas vznemirja z erotičnimi doživljaji mlade notranje oblikovalke Ave O'Shea, ki se v Dvortu, razkošnem hotelu na obrobju Londona, ne more upreti plejboju Jesseju Wardu. Zelo uspešen roman je doživel še dve nadaljevanji, tako da to trilogijo primerjajo s trilogijo Petdeset odtenkov.
Angleška pisateljica Jane Austen, znana po mojstrskem opisovanju takratne aristokracije, v romanu Northangerska opatija, svojem najbolj lahkotnem delu, opisuje zaplete, ki se dogajajo naivni Catherini Morland. Prijazni ljudje jo povabijo na počitnice v Northangersko opatijo, kjer pa se izkaže, da niso ravno iskreni. Avtorica svetovne uspešnice Jej, moli, ljubi, ameriška pisateljica Elizabeth Gilbert, je po avtobiografski uspešnici tokrat zapisala intrigantno zgodbo o izjemni botaničarki Almi Whittaker iz 19. stoletja. V romanu Pečat stvarjenja odpira vprašanja ljubezni, enakopravnosti žensk in odnosa med znanostjo in vero.
Vsako odraščanje je težko
Mladinsko zgodbo prinaša Vinko Möderndorfer v romanu Kot v filmu, ki ga je ilustriral Damijan Stepančič. Opisuje življenje skoraj dvanajstletnega Gašperja, ki svoj prosti čas preživlja za računalnikom in na internetu, kjer si širi besedni zaklad. Živi kar zadovoljno življenje mladega najstnika, saj ima dobrega prijatelja in simpatijo, vendar se doma počasi začne vse spreminjati. Dave Shelton je duhovit britanski stripar, ki pa je tokrat napisal in seveda tudi ilustriral knjigo Deček in medved v čolnu. Deček in medved v pogovoru na eni strani gradita medsebojni odnos, po drugi pa izražata svoj pogled na svet.
Dolginove nenavadne pustolovščine so zbirka zgodbic, povezanih v celoto, znamenitega katalonskega pisatelja Josepa Marie Folch i Torresa, ki jih je začel izdajati leta 1910 v katalonski otroški reviji. Prava mladinska pustolovska literatura, ki stoletje pozneje še vedno pritegne mlade bralce. Nemška pisateljica Angelika Zöllner v mladinski knjigi Rdeča hiša ali Skrivnost živih besed pripoveduje zgodbo malem Martinu, ki ima težave z branjem in pisanjem in je brez prijateljev. Med počitnicami na Švedskem odkriva pravljičnost dežele trolov, najde pa tudi pravega prijatelja, ki mu je v veliko oporo.
Nemška pisateljica Sarah Diehl je v prvencu Eskimo Limon 9 predstavila zgodbo izraelske družine, ki se preseli na nemško podeželje. V njej se najstnika Eatan in Ziggy povsem različno lotita preseganja kulturnega šoka v novem okolju. Švedska mladostnica Maja je osrednja oseba romana Henny Jägerfeld Tu ležim in krvavim. Sledimo ji dva meseca njenega življenja, ko se mora poleg vsakdanjih najstniških težav v prvem letniku srednje šole soočati še s prvo ljubeznijo, ločenima staršema in mamino skrivnostjo.
Tehtnejše stvarno branje
Če bi radi zvedeli še kaj iz starejšega obdobja in dogajanja na Balkanu in pri nas, je primerno branje knjiga Od Osmanov do Celjanov Ignacija Vojeta, nekdanjega profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti. Strokovnjak za zgodovino jugovzhodne Evrope je popisal številne zanimive zgodbe, ki so se pletle v tej zgodovini. Eden svetovno najbolj znanih filozofov, priljubljenih in hkrati osovraženih, je Karl Marx, čigar dela so še vedno oziroma s pojavom neoliberalizma vse bolj aktualna. V knjigi Karl Marx – revolucionar in njegov čas ameriški zgodovinar Jonathan Sperber predstavlja tako njegov življenjepis kot njegov filozofski razvoj in odmevno dediščino, ki jo je zapustil.
Slovita ameriška plesalka Isadora Duncan, znana po razvpitem svetovljanskem življenjskem slogu, polnem vzponov in padcev, je tik pred smrtjo – leta 1927 je umrla v dramatični nesreči – dobila ponudbo, naj napiše avtobiografijo, in nastala je knjiga Moje življenje. Za tiste, ki radi razvozlavajo zgodovinske zaplete, je primerna knjiga Prestolonaslednikova smrt Andreja Rahtena, ki prinaša pregled slovenskih interpretacij sarajevskega atentata na Franca Ferdinanda. Kot se pogosto dogaja, je resničnost veliko bolj napeta in zanimiva od fikcije. Stoletnica atentata in začetek velike vojne sta tokrat predstavljena iz drugačnega zornega kota.
Branko Gradišnik, aktivni spremljevalec svoje žene Bernarde na njenih veleposlaniških službovanjih, nam tokrat v potopisni knjigi En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo ponuja vpogled v zasebno, osebno in svetovno dogajanje v letih 2010–2012, ko so bili na Portugalskem. Sporoča, da je še vedno hudomušen, nabrit in živ. Podobno osebne zapise, vendar iz bolj zgodnjih časov, ponuja znamenita slovenska onkologinja Berta Jereb, ki v knjižici Moji časi, kraji in ljudje nadaljuje osebno zgodbo, ki jo je začela s knjigo Moje bajže. Prav tako onkologinja Metka Klevišar prinaša v knjigi Vsak ima svojo zgodbo v prvem delu avtobiografski zapis svoje življenjske poti, v drugem pa izbor prispevkov, ki jih je pisala za Družino. Povsem oseben pogled nase in na širšo okolico.
Top Gear in Jeremy Clarkson sta pojma, dobro znana vsem ljubiteljem avtomobilov, saj je ta novinar voditelj ene svetovno najbolj priljubljenih avtomobilističnih oddaj Top Gear. Tako pa se tudi imenuje revija, za katero je skoraj dve desetletji pisal kolumne in so zdaj izšle še v knjigi z istim naslovom, Top Gear. Pravijo, da če bi bila neumnost gorivo, bi živeli v blaginji. Kako je z neumnostjo v našem vsakdanjiku, pa nam razlaga atraktivna Enciklopedija neumnosti nizozemskega literarnega zgodovinarja Matthijsa van Boxsela. Ta poklicni raziskovalec neumnosti se je odločil s pametjo raziskati neumnost, da bi jo lahko razumel – pamet namreč.
