Po še ne dokončnih rezultatih ankete z naslovom Analiza zadovoljstva občanov s kvaliteto življenja v občini, ki jo je Tadeja Gostan opravila med 240 naključno izbranimi prebivalci vseh starostnih skupin, so Odrančani zadovoljni ali celo zelo zadovoljni z življenjem v vasi in doseženimi razvojnimi rezultati. Kar 98 odstotkov jih meni, da je ustanovitev samostojne občine pozitivno vplivala na razvoj vasi. Tudi o delu župana Ivana Markoje, ki občino vodi od njene ustanovitve, in občinskega sveta, imajo Odrančani dobro mnenje. Z delom župana je bilo zadovoljnih 43 odstotkov anketirancev, zelo zadovoljnih pa 41 odstotkov. Z delom občinskega sveta jih je bilo zadovoljnih 45 odstotkov, zelo zadovoljnih pa šestnajst odstotkov. Do dela občinskega sveta se ni opredelila četrtina anketiranih.
Izbrali so prave ljudi za vodenje občine
Markoja ne skriva zadovoljstva nad tem, da so občani zadovoljni z njegovim in delom občinskega sveta. »Zame to pomeni tudi potrditev, da so ljudje na volitvah izbrali odgovorne in sposobne ljudi, ne pa slabih politikov in širokoustnežev, ki mlatijo prazno slamo. V osemnajstih letih smo s skupnimi močmi opravili veliko dela. Veliko smo dosegli, ker smo pravočasno sprejemali prave odločitve. Priznam, da smo včasih tudi tvegali. Brez tega ne gre. Ker pa sem po duši gospodarstvenik, sem takšnih tveganj tudi navajen. Odločilno za uspešen razvoj vsake občine je sposobno vodenje in to, da ljudje vodilnim tudi zaupajo. V naši občini se nikoli nismo šli politike (Markoja ni član nobene politične stranke, op. p), kar se nam je obrestovalo. Energijo raje porabimo za uresničevanje konkretnih ciljev, kar se nam vedno znova obrestuje,« pravi Markoja.
»Uspeh občine je odvisen od vodenja, ne pa od njene velikosti. Zdaj že glasna razmišljanja o tem, da bi majhne občine vseprek združili, se mi ne zdijo smiselna, predvsem pa ne koristna. Sam sem prepričan, da bi Odranci, če bi ostali ena od krajevnih skupnosti v lendavski občini, na razvojnem področju dosegli le desetino tega, kar so kot samostojna občina. Kot zelo pomemben razlog za združevanje občin se omenja preveč zaposlenih v občinskih upravah. Ta problem, kjer obstaja, se da rešiti brez združevanja občin. Občani naj vodstvom občine odločno povedo, da naj v občinskih upravah zmanjšajo število zaposlenih ali pa jim bodo izrekli nezaupnico. V naši občinski upravi so poleg mene zaposleni le referentka, računovodkinja in režijski delavec, ki skrbi za čistilno napravo. Nekateri politiki želijo zmanjšati število občin zato, ker so padli na izpitu pri ustanavljanju pokrajin. Predvsem pa bi pred združevanjem občin morali spremeniti ustavo. Država bi z združevanjem občin prihranila nekaj denarja le, če se spremeni tudi način financiranja občin,« je prepričan Markoja.
Dvanajst milijonov evrov za občinske naložbe
Kaj vse je občini Odranci uspelo od 1995 do danes, so v sliki in besedi predstavili v posebni knjigi. »Publikacija je namenjena predvsem našim ljudem, da si osvežijo spomin, kaj vse smo naredili v skoraj devetnajstih letih. Z veseljem jo bomo podarili vsem, ki se v drugih občinah trudijo za njihov razvoj,« doda Markoja. V Odrancih so za lastne naložbe do letos porabili več kot osem milijonov evrov. Več kot četrtino od tega so uspeli dobiti na državnih razpisih in razpisih EU. »Na razpisih smo bili uspešni že takrat, ko so se v drugih občinah šele učili, kaj razpisi pravzaprav pomenijo in tudi kako naj se nanje sploh prijavijo,« se spominja Markoja. Z letošnjimi investicijami (pomursko vodovod, nizkoenergetski vrtec in širokopasovno optično omrežje) bodo v Odrancih vrednost naložb povečali na dobrih 12 milijonov evrov.
Tuji investitorji, 800 delovnih mest v obrtno-industrijski coni
Markoja, ki je pred izvolitvijo za župana več let delal v gospodarstvu, tudi v tujini, se ves čas zaveda, da je družbeni razvoj občine odvisen od njenega gospodarskega razvoja. Zavedal se je tudi, da mora občina investitorjem ponuditi ugodne pogoje, da pridejo v sicer podeželske Odrance, ki pa so prometno zelo dostopni in v neposredni bližini avtoceste in železnice. Pri tem so bili spretnejši od številnih drugih občin. V obrtno in industrijsko cono, zdaj veliko že petnajst hektarov, so najprej privabili nemškega proizvajalca luksuznih avtodomov Carthago, ki je odprl tovarno pred petimi leti in zaposluje 420 delavcev iz Odrancev in okoliških krajev, načrtuje pa še povečanje proizvodnje in s tem nove zaposlitve. Za Carthago dela tudi nekaj deset obrtnikov in zasebnih podjetnikov iz Odrancev ter bližnje in daljne okolice.
Carthagu se je v obrtni in industrijski coni pridružilo avstrijsko podjetje Amoperfekt (sto delovnih mest), italijansko podjetje Salmaso (proizvajalec čevljev) in avstrijsko podjetje Blister Pack sistemi (orodjarna, 20 delovnih mest). Vrednost naložb vseh štirih tujih investitorjev v odranski obrtni in industrijski coni je dvanajst milijonov evrov. »Vsi tuji investitorji so odločitev, da pridejo v Odrance, sprejeli tudi zato, ker smo jim poleg dobrih pogojev ponudili vsestransko pomoč pri urejanju vsega, kar so potrebovali. Na njihovo odločitev so vplivala tudi sklenjena osebna poznanstva in prijateljstva. V obrtni in industrijski coni načrtujemo še gradnjo trgovine za potrebe kmetijstva, za kar smo se že dogovorili s podjetjem Raiffeisen – trgovina, in gradnjo manjšega trgovskega centra. Za kaj več v obrtni in industrijski coni nimamo prostora. Po končanih vseh naložbah se bo število zaposlenih v coni s 510 povečalo na 800 delavcev. V Odrance bodo prihajali, kot delno že zdaj, tudi delavci iz sosednjih prekmurskih občin in hrvaškega Medžimurja,« je povedal Markoja.
Tiskane izdaje
