Tiskane izdaje
Ko ob deževnih večerih ne boste vedeli, kam s seboj, prsti pa vas bodo srbeli od ustvarjalnega nemira, jih lahko zaposlite z izdelavo okrasnega lončka iz plastične embalaže in časopisnega papirja. Tako se boste spotoma znebili še nekaj materiala, ki bi prej ali slej končal v smeteh.
V mentalnem stanju, podobnem zgoraj opisanemu, le tega ne vemo, ali je deževalo, se je pred petimi leti znašla vizualna oblikovalka Katarina Mrvar. Takoj je ukrepala. Za kratkočasje, sprostitev in v želji polepšati dom je izdelala prve okrasne lončke in jih poimenovala Bula.
Da ne bo pomote, to ni bil enkraten ustvarjalni preblisk. Diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ves čas pluje proti pobesnelemu potrošniškemu toku. V okviru projekta Naredi si sam je izdelala številne druge uporabne in dekorativne predmete iz materialov, ki jih je nabrala doma in v bližnji okolici: skledico za bonbone iz plastičnih vrečk, ptičjo hranilnico iz plastenke, navihane lutke iz plastenk jogurta, tekočega mila in šampona ter posodo za sadje v obliki ptičjega gnezda iz suhih drevesnih vejic.
S partnerjem Luko Macinijem, drugo polovico oblikovalskega studia Lukatarina, pa sta avtorja vizualnih komunikacijskih rešitev v številnih projektih z močno okoljsko in družbeno odgovorno noto. »Teživa k oblikovanju, ki jasno komunicira z vsebino in se dotakne tudi srca,« sta svoje delo opisala na spletni strani lukatarina.net.
Za številne projekte sta Katarina in Luka prejela priznanja, med drugim Brumnovi priznanji za črkovno vrsto Simtype in plakate Morski odpadniki na slovenski obali, zlati modrc v kategoriji logotipov na festivalu Magdalena in zlato nagrado na natečaju Input/Output.
Njuna dela so predstavljena tudi v mednarodnih oblikovalskih knjigah, katalogih in revijah. Nedavno je pri nemški oblikovalski založbi Gestalten izšla knjiga Cause and Effect: Visualizing Sustainability, v kateri je studio Lukatarina zastopan s petimi projekti: z Bagfootom, Morskimi odpadniki, bombažnimi nakupovalnimi vrečkami Mula, ilustracijami za Krajinski park Sečoveljske soline in ilustracijami za Slovenski zavarovalniški bilten 2009.
»Kolekcijo« Bul za leto 2012 je Katarina izdelala pred domkom sredi zelene Kriško-polževske planote nad Višnjo Goro, medtem ko so ji veverice z bližnjih lesk brezsramno kradle lešnike.
Postopek izdelave
V skledo z vodo stresemo moko in jo zamešamo v pudingasto zmes. V drugo skledo natrgamo koščke časopisnega papirja; papir reklamnih letakov ni primeren, ker je povoščen. Na plastični lonček z roko nanesemo lepilo in ga začnemo oblepljati s koščki papirja. Lonček oblepimo z več plastmi papirja, nato se lotimo oblikovanja bul. Več koščkov pomočimo v lepilo, jih dobro pregnetemo, da se z njim prepojijo, in oblikujemo v kroglico. Pritisnemo jo na površino posodice, jo z roko po vrhu pogladimo in nanjo nalepimo novo plast suhega papirja, da dobimo gladko površino bule.
Ko na lonček prilepimo vse izbokline in dobro pogladimo zadnjo plast papirja, ga damo za nekaj dni sušit. Papirnata obloga se mora popolnoma posušiti, saj se bo drugače od znotraj začela razkrajati.
Suh lonček je nared za barvanje. Uporabimo lahko akrilne barve, ki so hvaležne zaradi hitrega sušenja, lahko pa tudi stare pleskarske, pozabljene v kakem kotu kleti. Pomembno je, da sta barvni kombinaciji za osnovno površino lončka in bule dovolj kontrastni. Osnovno površino prebarvamo dvakrat, da bo barva bolj intenzivna, na bulo pa nanesemo drugo barvo. Ko je lonček dokončan, vanj postavimo manjše okrasne rastline ali zelišča – najbolje jih je prej posaditi v manjši lonček s preluknjanim dnom, da iz njega odteka odvečna voda od zalivanja –, lahko pa ga uporabimo tudi za shranjevanje oreškov in suhega sadja. Vzdrževanje lončka je preprosto. Obrišemo ga s suho ali vlažno krpo, nikakor pa ga ne namakamo pod tekočo vodo.
Če boste izdelali več okrasnih lončkov, bo dom gotovo dobil bolj optimističen značaj. Toda treba se je zavedati, da bodo tudi ti lončki nekoč postali smeti, spomni Katarina, zato je vsaj toliko kot recikliranje odpadkov pomembno prizadevanje za njihovo zmanjševanje. To pa lahko storimo le tako, da manj nakupujemo.
