Pismo iz Dunaja: Je Celovec v Sloveniji ali v Avstriji?

Afera Hypo na avstrijskem sproža potresne sunke. Ali bo kakšen cunami pljusknil čez mejo?

Objavljeno
07. oktober 2012 13.28
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj

VAvstriji se je v ponedeljek zgodilo nekaj, kar se v Sloveniji ni vse od osamosvojitve; zaradi gospodarskega kriminala je bil na precej dolgo zaporno kazen obsojen visoki politik. Nekdanjemu vodji avstrijske ljudske stranke na avstrijskem Koroškem (in podpredsedniku na zvezni ravni) Josefu Martinzu je sodišče v Celovcu zaradi poneverb pri prodaji deželnega deleža banke Hypo Alpe-Adria prisodilo pet let in pol zapora, obsojeni so bili tudi vsi trije soobtoženi.

Gre za znano afero, o kateri smo na tem mestu že pisali. In zapisali, da se s tem dokončno ruši dediščina umrlega koroškega glavarja Jörga Haiderja. Žal razkrivanje ozadja afere Hypo (sodnik je ob obsodbi dejal, da je šlo pri prodaji banke Nemcem za »enega od najbolj umazanih poslov na Koroškem«) znova meče slabo luč na najjužnejšo avstrijsko deželo, ki ima že tako v državi sloves, no, pač tak, kot ga tudi mi pripisujemo »jugu«.
Kar je škoda, saj se je Koroška v zadnjih letih izkazala za dinamično in gospodarsko uspešno regijo, od česar si veliko obetamo tudi Slovenci na južni strani meje. To dokazuje nedavni obisk slovenskega ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava in za zamejstvo odgovorne ministrice Ljudmile Novak na avstrijskem Koroškem.

Če je prihod ministrice glede na njene naloge pričakovan, je navzočnost Žerjava nekoliko manj samoumevna. Že dejstvo, da je bil to prvi obisk slovenskega gospodarskega ministra na avstrijskem Koroškem sploh, pove veliko. Zanimanje za posvet o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, na katerega sta prišla omenjena ministra, je bilo tolikšno, da je bilo v veliki dvorani v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru komaj dovolj stolov. Veliko zaslug za tako odmeven dogodek ima organizatorica, Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, ki zelo dobro opravlja delo gospodarskega povezovanja na Koroškem in med Slovenijo in Avstrijo nasploh.
Bodo zakulisni posli razkriti?

S Slovenijo je povezana tudi afera Hypo. Kljub obsodbi nekdanjega šefa koroške ljudske stranke so v avstrijskih medijih mnenja, da zadeva s tem še ni končana in da bo zahtevala še kakšno žrtev. A ne glede na potresne sunke, ki jih sproža in jih bo še afera Hypo na avstrijskem političnem prizorišču, je vsaj tako aktualno vprašanje, ali bo kakšen cunami pljusknil tudi čez mejo.

Razkritja o političnih dogovarjanjih o podeljevanju kreditov Hypo banke so namreč zelo podobna obtožbam o razlogih za slabo stanje v slovenskih bankah. Mimogrede, tudi država Avstrija je morala ob zaostritvi gospodarske krize reševati Hypo pred propadom; leta 2009 je povsem nacionalizirala banko, ki bo do drugega leta po pričakovanjih potrebovala še več milijard evrov državnega denarja, da se bo izognila stečaju.
Zdaj je povsem jasno, kako sumljiva je bila praksa podeljevanja posojil banke Hypo Alpe-Adria s sedežem v Celovcu in številnimi poslovalnicami na območju nekdanje Jugoslavije. Do zdaj je najvišja žrtev »sodelovanja« s Hypom nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ki ga obtožujejo, da je od koroške banke prejel visoko podkupnino za posle na Hrvaškem in se mora braniti na sodišču.

V Sloveniji takšnega epiloga še nismo doživeli. Pred letom in pol je sicer (novo) vodstvo avstrijskega Hypa v spektakularni akciji čez noč odstavilo celotno vodstvo slovenske podružnice, po tem ko so odkrili domnevne nepravilnosti, odstavljenim z lastnimi varnostniki preprečilo vstop v prostore banke in zavarovalo dokaze. Proti nekdanjim članom uprave slovenske Hypo so nato vložili kazenske in odškodninske tožbe, a se sojenje v Sloveniji, kako značilno, sploh še ni začelo.

Ali je pri tako počasnem policijsko-sodnem sistemu in še vedno nepretrgani povezavi med največjimi bankami in politiko pri nas sploh moč pričakovati, da bodo nekoč razkriti umazani zakulisni posli bank, kot se je to zgodilo v Avstriji?

Kako zadeve potekajo, smo lahko za hip videli pri razkritju poslov nekdanje sodelavke Boruta Pahorja Simone Dimic. Ta je za gradnjo luksuzne hiše v elitnem delu Ljubljane dobila visok kredit NLB po zelo ugodni obrestni meri. Kdo je še dobil kakšno takšno posojilo? Za zemljišče, hišo, vikend, jadrnico na morju? Komu vse so pomagali pri nakupu kakšne firme? Čigav vse kredit bo morala banka zdaj odpisati? In kaj v vsej zadevi pomeni dejstvo, da je aktualni predsednik vlade zadnji kredit (po neuradnih informacijah) najel kar pri avstrijski banki v - Celovcu?