Potrošniki lahko »dajo« več časa in manj denarja  

V teh dneh mineva pet let od začetka gospodarske krize. O njenem vplivu na spremembo potrošniških navad in o vrsti teh sprememb smo govorili z Andražem Zorkom iz družbe Valicon, ki se ukvarja s trženjskim svetovanjem in raziskavami.

Zorko pravi, da potrošniki vse več časa namenjajo razmisleku o tem, ali neki izdelek resnično potrebujejo, in so hkrati vse bolj pozorni, kje ga bodo lahko dobili po najboljši ceni. S težnjo k racionalizaciji se je zmanjšal obseg kupovanja na zalogo, spet pa se je povečala priljubljenost oglasnih letakov. Potrošniki bolj nakupujejo v diskontnih trgovinah, čeprav so prej pogosto menili, da so namenjeni zgolj revnim in ponujajo zgolj nekakovostne izdelke.

Med področji, na katerih so najprej zmanjšali porabo, Zorko navede nepremičninski sektor in prodajo po internetu in pošti. Po nekaj letih se je prodaja zmanjšala še na številnih drugih področjih, posebej omeni zabavno elektroniko in računalniško opremo. V zadnjem času se po njegovih besedah to že opaža tudi pri porabi osnovnih dobrin, kot sta hrana in pijača.

Zaradi racionalizacije je manjše tudi povpraševanje po različnih vrstah storitev. Zorko pravi, da čim več stvari poskušamo opraviti kar sami ali s pomočjo soseda. »To zajema široko področje, ki sega od striženja las do obnove kopalnice,« še dodaja. Zaradi tega so se po njegovih besedah v težavah znašli recimo kozmetični saloni. Po drugi strani se z rastjo tudi v času krize lahko pohvalijo prodajalci različnih izdelkov, namenjenih izboljšanju zdravja. V zadnjih dveh letih so po Zorkovih besedah posebno priljubljeni različni prehranski dodatki.

Znamka ni več dovolj

V krizi je hud udarec doživela tudi avtomobilska panoga. Kljub temu je po Zorkovih besedah eden izmed ponudnikov dosegel izjemno rast prodaje. Vozila so oglaševali s slogani, ki so poudarjali, da pri njih stranke dobijo največ za svoj denar. Prav temu dejavniku kupci, pravi Zorko, namenjajo vse večjo pozornost. Medtem ko so do leta 2008 izdelke uveljavljenih blagovnih znamk še kupovali iz prestižnih razlogov, zdaj zaupanje v njihovo kakovost ni več samoumevno. Zgolj za znamko pogosto tako niso več pripravljeni plačati pribitka na ceno. Po Zorkovih besedah to še zdaleč ne pomeni konca pomena blagovnih znamk, a morajo ta podjetja strankam za ohranitev položaja na trgu ponuditi neko posebno vrednost. Še naprej pa potrošniki znamke izjemno cenijo pri ponudbi, namenjeni za izboljšanje zdravja.

Čeprav kupci ravnajo vse bolj racionalno, se po drugi strani impulzivnim nakupom stvari, ki jih v resnici ne potrebujejo, niso odrekli v celoti. Tudi pri stvareh, s katerimi se želijo razvajati, pa ne pozabijo varčevati. »Če si je nekdo včasih kupil nov televizor, si bo zdaj privoščil bonboniero,« ponazarja Zorko.

Kriza je deloma vplivala tudi na segment kupcev, ki jim pri nakupovanju največ pomeni kakovost in nimajo težav s pomanjkanjem denarja. Zorko pravi, da so ti večinoma izgubili željo po razkazovanju svojega premoženja. Tako premožnejši dražje izdelke namesto v trgovini vse pogosteje kupujejo kar po spletu.

Omrežja nas ozaveščajo

Sogovornik poudarja, da je na spremembo nakupnih navad v zadnjih letih vplivalo več medsebojno prepletajočih se dejavnikov. Že pred nastopom krize se je po njegovih besedah pojavila težnja k ekološkim, organskim in podobnim izdelkom, z nakupom katerih lahko posameznik koristi sebi ali družbi. Kriza je nato po njegovih besedah spodbudila bolj racionalno porabo in prevrednotenje blagovnih znamk, hkrati z njo pa se je zgodil velik razmah družabnih omrežij. Ta so potrošnikom omogočila, da o dobrih izkušnjah z novimi produkti spregovorijo svojim prijateljem. Zorko pravi, da je zaradi prepletanja teh dejavnikov poraba postala bolj premišljena pri tako rekoč vseh segmentih potrošnikov. Pričakuje, da bodo spremenjene navade večinoma ohranili tudi po morebitnem koncu krize.