Tiskane izdaje
V zraku je bilo čutiti optimizem, nasmeški na obrazu vseh navzočih pa so kazali, da je Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča tokrat gostil prav posebne goste. Olimpijca Petra Majdič in Peter Kauzer ter paraolimpijci Franci Pinter, Franček Gorazd Tiršek in Mateja Pintar so pospremili odprtje prenovljene Lekarne Soča z medicinskimi pripomočki, ki poškodovanim in invalidom olajšajo življenje.
Da je primeren demonstracijski center s strokovnim osebjem tudi eden od korakov k okrevanju, dobro ve prav paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek, ki se je pred devetimi leti kot sopotnik hudo poškodoval v prometni nesreči.»Tedaj so me sprejeli popolnoma hromega. Z odličnim delom fizioterapevtov, zdravniškega in strokovnega osebja ter drugih ljudi, ki so mi pomagali, sem se kljub izjemno slabi napovedi zdravnikov vendarle znova postavil na noge in začel uporabljati roke za pisanje, prehranjevanje, umivanje in druge osnovne življenjske potrebe ter ne nazadnje tudi za streljanje z zračno puško. Če je kanček upanja, da bo človeku uspelo, če verjame v to in je dovolj motiviran, potem se bo gotovo uresničilo. Jaz sem verjel vase, se boril in vztrajal,« je povedal naš srebrni tekmovalec v streljanju z zračno puško na nedavnih igrah v Londonu. Mlade bolnike in invalide je spodbudil k ukvarjanju s športom: »Šampioni se kalijo v mrazu, temi in vlagi. Treba je le vztrajati in upati na najboljše!« Ob odprtju verjetno največje specializirane lekarne pri nas, ki omogoča tudi postrežbo v avtomobilu, so se športniki na športnem poligonu pomerili z nekaj mladimi udeleženci bolnišničnih olimpijskih iger. Eden od udeležencev je bil tudi 14-letni Urban Iršič iz Maribora, ki se bojuje s cerebralno paralizo. Marca si je na teh igrah priigral zlato medaljo. »Vsem v URI Soča veliko pomeni, ko nas pridejo obiskat vrhunski športniki. Z njimi se lahko družimo in borimo v športnem duhu.
Vsak teden treniram košarko na vozičkih, tako da pridobivam hitrost in moč v rokah. Ko bom dovolj dober, si želim postati profesionalni košarkar, ki bi lahko igral v slovenski reprezentanci in se kvalificiral za paraolimpijado.« Velik zgled za vztrajnost so mnogim prav hendikepirani ljudje, ki jih tudi slovenska športnica Petra Majdič zelo spoštuje in občuduje: »Marsikdo se premalokrat zaveda privilegija zdravja. Zame so svetel žarek v vsakdanjem življenju! Šport je nekaj, kar invalidni mladini da občutek samostojnosti, to pa lahko vpliva na pozitivno samopodobo in jim dviguje samozavest. Že večkrat sem kot gostja sodelovala na bolnišničnih olimpijskih igrah in navdušena sem, ko vidim, da je med udeleženci vedno veliko športnega duha.«
