Pri taroku je kralj kralj, dama je pa baba

Čeravno je avstro-ogrska dualistična monarhija tako davno konec storila, da je najverjetneje ne morete v živem spominu hraniti, bilo je leta 1918, nam je rajnka zapustila nekaj sledi. Denimo tarok, družabno igro s kartami. Ki je bila tedaj sila pribljubljena, dasiravno rojena v Italiji v 15. stoletju.

Ja, kot ti psihoanalitik ali kateri poklicnih bratrancev pomaga na svetlo privesti, kar je v tebi tako ali drugače pozabljeno, potlačeno, tako mi je predsednik Tarok društva Ljubljana Sead Duračković razkopaval spomin na tarok, s katerim sem se, ob tej in oni priložnosti, veselil pred več kot tridesetimi leti. Saj škis, pagat, celo mond in še kaj je ostalo, veliko več pa je šlo na račun časovnega vzetka.

V Sloveniji je približno 20 tarok društev, zvezo so po večletnem nastajanju registrirali leta 2002. Tarok igrajo največ »v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, v Sloveniji«, malo v Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji.

Po pravilih

Zveza je nastala, ker so ljudje želeli organizirano igrati in je bilo treba poenotiti pravila, že uradnih različic, kaj šele neuradnih, je preveč. Prirejajo državna prvenstva, pokalna tekmovanja, posamična in ekipna, veliko je klubskih turnirjev. Kdor hoče metati, se nameče.

»Naše društvo se dobiva dvakrat na teden v prostorih balinarskega kluba v soseki BS-3, imamo 34 registriranih članov in članic, tudi precej nelicenciranih.«

Niti glede tega ni konsenza, »da je edini pravi tarok v troje«, no, pri nas špilajo to varianto. »V štiri je bolj zabaven, družinski, igra se v parih, v troje je težji.« V troje si vedno sam, sam se odločaš, boš igral ali ne.

Dober igralec taroka je tisti, »ki pravilno razmišlja, pravilno proučuje kombinacije, šteje taroke, ve, kaj je šlo ven, kaj je ostalo v talonu«, sproti šteje točke (kralj je vreden pet, dama štiri, pagat, škis, mond po pet ...). In naprej, če sta v štihu, uradno vzetku, dve sliki, se ena točka odšteje, če so tri, se odštejeta dve. Veste, pravila so sila razčlenjena in jih je ob prvem branju težko razumeti, zato le navržki.

Denimo, kdor ima dovolj dobre karte za igro, »se odloči za trojko, dvojko, enko«, odvisno, koliko svojih kart želi zamenjati s talonskimi, če se nihče ne odloči igrati, se igra klop. Iz spominskih ruševin prihaja solo brez talona, berač, ko ne smeš imeti niti enega vzetka, posebno poglavje so napovedi, z valatom se zavežeš pobrati vse štihe, trula pomeni, da boš domov prinesel škisa, monda in pagata, lahko napoveš, da boš s pagatom vzel zadnji štih, kar je v našem taroku eden najdragocenejših vzetkov, posebne napovedi so kontra, re, sub, mort ...



(Pred)novoletno

Duračkovićevo društvo devetič organizira novoletni turnirski trojček, v grosupeljskem Kongu, v četrtek so si sedli nasproti prvič, 35 tekmovalcev, med njimi dve dami.

Tekmovalne propozicije so še bolj zapletene od ozkoigralnih, v Grosupljem so tarokirali tri kroge, računalnik igralce glede na rejting vedno razdeli v tri skupine, v prvem krogu se pomerijo po eden iz vsake skupine, nato se vedno merijo (po) trije najboljši med seboj. Torej, tudi če je krogov več, srečo vedno medse vzamejo (trenutno) prvi, drugi, tretji, četrti igra s petim in šestim ...

Duračković: »Mladih je malo.« Res je bila igralska zasedba poznopoletna, če ne jesenska. Ker je v trojiškem taroku vedno dva na enega, kvartopirci ne smejo uporabljati mimike, pripominjati, z vedenjem razkrivati kakovosti svojih kart, prepovedano je kričanje, do nasprotnika moraš biti spoštljiv, med metanjem kart je priporočeno neuživanje alkohola, ko je premor, si vsak natoči, kar mu grlo poželi, zraven so sodniki in častno razsodišče, ako nastane nesporazum. Hujših težav tako rekoč ni, kaj pa pretepi, povprašam. »Pretepa ne pomnim,« še zdaleč ne, pove Duračković. Kot igralci komaj pomnijo zakajene prostore, pepelnike na mizi.



Ni denarja

Ja, (skoraj) brez alkohola, brez cigaret, nikakršnega vonja po hazardu, pa saj tarok ni hazard, »denar bi igro pokvaril, tarok je kot šah, gre za prestiž,« zavest, da si nekoga nadmodril. Koliko časa bi zdržal brez taroka, povprašam ljubljanskega tarokista. In mi odgovori, da brez težav, saj v taroku po njegovem tudi ni zasvojenosti, »so pa taki, ki ga pogosto igrajo na internetu«, s simuliranima soigralcema ali nekom, pri čemer je računalnik le mešalec kart.

Dogajalo se je v taroka tihoti, polglasne pripombe, tlesk karte ali udarec roke ob mizo, sem ter tja vzklikec. Vsaka trojica igra med seboj 18 partij, za kar ima na voljo 80 minut.

Hitro letijo karte, hitro se vrstijo vzemki, raje štihi, še hitreje se karte premešajo, nekateri to počnejo očesu vajeno, drugi malone rokohitrsko.

S prijavnino si igralci plačajo večerjo, del denarja gre za nagrade. Na prvem novoletnem taroku je zmagal Slavko Šalamun iz trebanjskega kluba PIK, med tridesetercico, ki je metala karte od pol šeste do pol enajste večerne, je bila tudi Eli Fabjan iz Ljubljane: »Grozno dolgo že igram tarok, na prvem tekmovanju sem bila pred osmimi, devetimi leti, nas je bilo čisto malo.« In kaj ji tarok pomeni? Naravnost: »To je edina stvar, ki jo imam za razvedrilo. Poleg klekljanja doma.« Eno je doma, drugo je pa družba, ki se bo v večini srečala tudi čez štiri in enajst dni, ko bo znan skupni zmagovalec novoletnega izziva. V drugi polovici decembra pa se bo najboljših 60 pod marelo TZS udarilo na mastersu v Celju.

Tarok. Gotovo je treba imeti srečno roko s kartami, nato pa zbranost, »in izkušnje so zelo pomembne«, Skoraj nemogoče je, da bi nekdo redno zmagoval na turnirjih, a na državnih prvenstvih je najboljša dvajseterica že kar skristalizirana.

Z Duračkovićem sem ugotovil, kako igralci, moški, kralju pravijo kralj, dami pa skoraj obvezno baba. Eli je spodbijala, češ dama je vedno dama, pa je spet drugi ženski glas povedal, da je dama še kako baba, fant pa še zdaleč ne le fant, le kaval je trdno v sedlu. Poimenovalno. Sicer ga vsaka baba požre.

Mi pa razsedlajmo, da ne bo kdo vzkliknil: »Renons!«