Projekt Mirno morje: skupaj v istem čolnu

»Zelo srečna sem bila, ko so me izbrali. Najbolj mi je v spominu ostalo sončenje na špici in prvi skok v vodo, poskusila sem tudi krmariti jadrnico, a je bilo kar zahtevno,« je v ladijskem dnevniku zapisala Alenka, ena od uporabnic Centra Sonček Kranj, ki se je lani udeležila tedenskega jadranja v okviru projekta Mirno morje. Gre za največji socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Mednarodni projekt je iz leta v leto večji, vsak september v valove reže več jadrnic, tudi slovenskih. Medtem ko je pred šestimi leti razburljiv morski dogodek z bogatim spremljevalnim programom doživelo 14 slovenskih otrok, bo to 15. septembra omogočeno več kot sto otrokom. S svojimi strokovno usposobljenimi spremljevalci bodo med Biogradom, Kornati, Šibenikom, Zadrom ali Splitom pluli v kar 16 plovilih, in to v floti skupno 112 jadrnic, na katerih bo vsega skupaj skoraj tisoč udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav.

Pobuda za projekt je prišla iz Avstrije. Christian Winkler je ob izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije organiziral plovbo s tremi jadrnicami, na katerih je združil 17 otrok iz držav v vojni in z njimi zaplul pod motom Skupaj v istem čolnu, v želji, da bi se znebili predsodkov in se naučili strpnosti. Zdaj vojne k sreči ni več, še vedno pa na teh morskih druženjih podirajo stereotipe ter se učijo sodelovanja in sožitja zdravi otroci iz socialno nezavidljivih okolij in otroci z bolj ali manj težkimi motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju.

Naporno, a vredno truda

»K projektu so nas povabili leta 2008 in takrat so šli na jadrnico le najbolj mobilni uporabniki, pozneje tudi nekateri z berglami, letos bomo prebili led še z invalidskim vozičkom,« je povedala vodja centra Sonček Kranj Jana Pintar, tudi stalna članica ekipe spremljevalcev oz. koskiperka (so­upravljavka plovila, op. p.). »Ne glede na to, da gre za razmeroma naporen podvig – zlasti zaradi varnosti, ki jo je treba nenehno zagotavljati, in omejenega prostora na jadrnici, ki še dodatno ovira gibanje manj mobilnih udeležencev –, vidim v vsem zgolj pozitivne stvari. Udeleženci se v zelo kratkem času naučijo in potem tudi ponotranjijo številne socialne veščine, kot so reševanje konfliktov, življenje drug ob drugem, strpnost, odgovornost in sodelovanje, hkrati pa se intenzivno družijo, kar skupino posameznikov spremeni v skup­nost, tim.«

Vsi, ki so na jadrnici, morajo nam­reč po svojih zmožnostih sodelovati pri vseh dejavnostih. »Sami nabavljamo hrano, sami kuhamo in pospravljamo, delo si razdelimo. Vmes se seveda učimo tudi jadranja z vsemi vozli, vrvmi in pojmi vred, pišemo ladijski dnevnik, plavamo …« je pojas­nila Pintarjeva. Sončkovi uporabniki – letos jih bo na jadrnici šest, v teh letih pa jih je bilo največ prav iz Kranja – so sicer edini odrasli udeleženci projekta MM in vodja kranjskega centra vsako leto z veseljem opazuje, kako gladko navezujejo stike z mlajšimi od sebe in obratno. »Slovenci se nasploh veliko družimo, tako da je okoli naših jadrnic vedno živahno.«

Na kopno na zabavo

Ko namreč po nekaj urah plovbe na dan prispejo v pristanišče – spijo ved­no na kopnem –, jih čakajo pestri večeri: lani so se tisti, ki so se lahko, udeleževali športnih iger, delavnic bobnanja, izdelovanja tetovaž, paraolimpijade ali turnirja v nogometu, dva večera, zlasti zadnji, sta minila v ritmu plesa v diskoteki Peace, vsako leto novince z ladijsko vrvjo, prisegami in zabavnim programom vred krsti tudi bog morja Pozejdon. Zadnji večer in dan je nasploh veselo. Na večerni sklepni prireditvi se po odpeti himni Mirno morje na odru predstavijo ekipe, ki to želijo. »Lani so nas še posebno pohvalili, saj smo imeli zares dober program: harmonika je pela, nenehno smo bili v akciji, tako da smo bili prava duša zabave tistih sedem dni,« je povedal vodja projekta oz. zavoda Mirno morje Slovenija, Mirko Wudler. »Ob pomolu, kjer je bila zasidrana naša flota, je bila tudi pozneje velika gneča, plesalo se je, peklo ribe … Res lep konec druženja.«

Zadnji dan plovbe zaznamujejo s slovesnim spustom balonov – s stotnije jadrnic se hkrati v zrak dvigne cela kolonija pisanih balonov, udeleženci si še poslednjič pomahajo, z upanjem, da se še kdaj srečajo, nato se usmerijo proti posameznim pristaniščem, od koder jih odpeljejo domov.

Stroški enotedenske plovbe in programa za ducat ljudi znašajo približno 3500 evrov, skupno torej čez 70 tisoč evrov, pri čemer MM Slovenija s sredstvi sponzorjev pokrije približno dve tretjini, razliko pa mora zbrati k projektu povabljeno društvo samo – zdaj jih poleg centrov Sonček sodeluje še dober ducat. »Že pred odhodom iz Ljubljane nas vedno sprejmeta ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik repub­like Danilo Türk, v Vodicah tamkajšnji župan, nato v Biogradu tudi avstrijski veleposlanik na Hrvaškem,« je pojasnil Mirko Wudler. »Ker gre za vseevropski projekt, imamo podporo večine državnih inštitucij, žal ne toliko materialne kot moralne, a tudi to je nekaj.«