Tiskane izdaje
Če je namreč pes v tisočletjih sobivanja s človekom pregovorno postal njegov najboljši prijatelj, ki bi ga danes v urbanem okolju večina rada videla na povodcu, je mačka v splošnih predstavah obdržala status samosvojega bitja, ki se giblje po robu noči, nekje med divjino in človeško civilizacijo. Večina si jo še vedno zamišlja kot samotno ločno lovko, ki ni odvisna od človeka, premore vsaj devet življenje, se bolj naveže na prostore kot ljudi, prenaša kup bolezni in je v večnem sovražnem odnosu s psi. Vendar pa za predstavnico domače mačke v resnici velja bolj malo od naštetega, o čemer se najlažje prepričamo tako, da mačko povabimo stanovati v svoj dom.
Mačji jezik za poznavalce
Čeprav je to, da se ljudje delijo na »mačje« in »pasje«, še en izmed preživetih stereotipov, ima mnogo ljudi zadržan odnos do mačk z izgovorom, da jih ne razumejo. Dr. Temple Grandin, ameriška zoologinja in aktivistka, v eni izmed svojih knjig mačji obraz primerja z avtističnim, s čimer bi bilo mogoče pojasniti, zakaj mačke mnoge ljudi zmedejo. Medtem ko pasji obraz deluje podobno kot človeški, saj psi gubajo čelo, dvigujejo obrvi in gobec raztegnejo v nekaj, kar zlahka interpretiramo kot nasmeh, ostaja mačji izraz praktično negiben. Vendar pa bi bilo na podlagi tega narobe sklepati, da mačke niso komunikativne, saj imajo bogato »govorico«, ki sestoji iz sprememb v očeh, položaja ušes, telesne drže, premikanja in upravljanja z repom, uporabljajo pa tudi bogat nabor glasov s skrivnostnim predenjem vred. Velik del komunikacije med predstavniki mačje vrste poteka tudi preko feromonov, ki jih človeški nos sicer ne zaznava, prav tako pa nekastrirane mačke z drugimi komunicirajo z markiranjem, medtem ko se s svojimi ljudi večina sporazumeva z razširjenim slovarjem mijavkanja.
Vrsta, ki je osvojila skoraj ves planet
Invazivnost domače mačke (Felis catus) in zmožnost njenega preživetja v najrazličnejših pogojih je pravzaprav izjemna. Pri svojem širjenju in hitrem razmnoževanju so mačke tako uspešne, da so na rdeči seznam ogroženih vrst pomagale izriniti tako avtohtono divjo mačko (Felis silvestris) kot mnoge vrste ptic pevk, malih sesalcev in plazilcev. Vendar pa preživetje vrste ne pomeni, da je na izzive prostega bivanja odlično prilagojena tudi posamična žival: bolezni, srečanja z avtomobili, poškodbe s strani večjih živali in zastrupitve življenjsko dobo mačke skrajšajo s petnajstih in več na povprečnih pet let in manj, pri čemer je potrebno upoštevati, da večina mačk zunaj ne dočaka niti enega leta, saj je smrtnost med mladiči izredno visoka.
Nekatere mačke, predvsem pasemske predstavnice svoje vrste, že dolgo živijo s svojimi človeškimi družinami v hišah in stanovanjih. K porastu hišnih mačk, ki se ne gibljejo brez nadzora po okolici, pa so v zadnjih letih gotovo pripomogle najprej spremembe v urbanem okolju, ki je za prosto pohajkovanje mačk vse manj varno, predvsem pa programi tistih zavetišč in organizacij za zaščito živali, ki svoje varovance oddajajo samo skrbnikom, ki imajo svoje živali pod nadzorom, kar predpisuje tudi veljavna zakonodaja. Na tej točki, ko vse več ljudi biva v tesnem stiku z mačkami, ki svoje skrbnike ob prihodu domov navdušeno čakajo pred vrati in jim nato za petami sledijo po stanovanju, se resnično spoznavanje te živalske vrste šele zares pričenja.
Mačje kraljestvo znotraj našega doma
Mačke sicer plen resda lovijo same, vendar tudi prostoživeče mačke živijo v kolonijah. Zato ne preseneča, da potrebujejo hišne mačke za srečno življenje veliko družbe in pozornosti svojih človeških sostanovalcev, prav tako pa večini prija družba drugih mačk, z nekaj truda pa se spoprijateljijo tudi s psi, dihurji ali celo kunci. Mačji cikel aktivnosti in spanja se izmenjuje skozi celoten dan, tako da se zlahka prilagodijo življenjskemu ritmu svoje družine. Seveda pa jim je potreba zagotoviti dovolj aktivnosti in zaposlitve, da si ne bodo najbolj divjih igralnih uric skozi našo spalnico privoščile ravno ob polnoči ali vstale zjutraj ob zori s prvimi pticami in od nas glasno zahtevale najprej čohljanja in takoj nato zajtrka.
Življenje z mačkami pa od nas zahteva nekaj prilagoditev. Mačji svet je izrazito tridimenzionalen, gibanje izključno po tleh mački nikakor ne bo zadostovalo. »Mačje pohištvo« namenjeno gibanju mačk v višino je tako pomemben dodatek v prostoru, prav tako pa je nujno zagotoviti dostop do okenske police, s katerega lahko mačke nadzorujejo okolico. Mačke se gotove ne bodo branile posedanja na primerno varovanem balkonu ali terasi, nekateri lastniki mačk pa okolje za svoje ljubljenke obogatijo tudi z dostopom do zunanjim mačjakov ali primerno ograjenih vrtov, s katerih živali ne morejo pobegniti.
Umestitev »mačjega pohištva« v naš dom je nuja tudi zato, ker si vse mačke »brusijo« kremplje. Funkcija tega početja, ki ga pravzaprav napačno interpretiramo kot brušenje, je dvojna - s praskanjem označujejo svoj teritorij, prav tako pa na ta način odstranijo staro povrhnjico pod katero se skriva nov, oster krempelj. Uničevanje preprog, kavčev in ostalega pohištva najlažje preprečimo tako, da že pred prihodom mačke v naš dom po prostorih namestimo dovoljšnje število stabilnih praskalnikov, mačko pa že od prvega trenutka navajamo, katere površine so namenjene praskanju, kar lahko vzpodbudimo tudi s pomočjo posušene mačje mete, ki jo posujemo po želenih mestih,
Visoki mačji standardi za higieno
Ob tem da se mačke skoraj obsesivno čistijo, so tudi njihovi standardi za čistočo mačjega stranišča izjemno visoki. Očiščenega mačjega stranišča ne smemo v prostoru nikoli zavohati, saj že blag vonj peska za občutljiv mačji smrček predstavlja nemogoč smrad. Za več mačk vedno namestimo več mačjih stranišč, idealno razmerje naj bi bilo eno stranišče na mačko, nekateri mačji strokovnjaki pa priporočajo tudi formulo »število mačk + eno stranišče za rezervo«. Pesek moramo očistiti vsaj enkrat dnevno, pozorni pa smo na vsako opravljanje potrebe izven predvidenega prostora saj je vzrok v veliko primerih bolezenski, možno pa je tudi stresno uriniranje, ki je večinoma povezano z večjimi spremembami v mačji dnevni rutini.
Narava mačjega lovca
Mačka ne rabi loviti miši in ptic, da bi izživela svoj izrazit lovski nagon. Tako kot pri psih lahko tudi pri mačkah nagon obrnemo v igro in učenje ter tako vzpodbudimo še dodatno vez med človekom in živaljo. Seveda moramo pri tem poznati nekaj osnovnih zakonitosti. »Mrtev« plen, ki tedne poležava naokoli, za mačko ni zanimiv, zato miške, žogice in druge igračke rotiramo. Igrača, ki je bila nekaj tednov skrita v omari, bo ob ponovni uporabi spet neznansko zanimiva. Pam Johnson-Bennett, ameriška pionirka na področju mačje vedenjske terapije, pa priporoča tudi redno dnevno igro med človekom in mačko, kjer s pernatim plenom na palici uprizorimo divji zasledovalni lov po stanovanju, ki ga, ko smo preveč zadihani, zaključimo tako, da mačka plen ujame, mi ga pa na koncu zamenjamo za priboljšek. Prav vseživljenjska radovednost in igrivost, ki ne zamre z odraslostjo, je gotovo eden izmed razlogov, da je mačka tako priljubljen domači ljubljenček, s katerim imajo veselje tako otroci kot odrasli.
