Tiskane izdaje
Pred več kot desetletjem, ko se je pisala pravljica o uspehu, se je slovenska vlada spomnila, da bi si privoščila novo letalo. Omislili so si poslovnega jeklenega ptiča francoskega proizvajalca Dassault. Vendar naši velmožje z njim niso nikoli poleteli. Letalo je zdaj na servisu, večino časa pa preživi v hangarju, čisto na tleh.
Zgodba o vladnem letalu se je začela poleti 2001 s prvimi medijskimi razkritji, da vlada pod vodstvom Janeza Drnovška išče novo letalo oziroma da se je že odločila za prestižni poslovni reaktivni trimotornik falcon (sokol) 900 EX. Jeseni tistega leta so se informacije izkazale za resnične, saj je vlada na eni od oktobrskih sej sprejela sklep o nabavi prav tega letala.
Gospodarske razmere so bile dobre, letalo learjet 35A, ki ga je slovenska vlada uporabljala še iz jugoslovanskih časov, dotrajano. Vendar je falcon stal 35 milijonov dolarjev in ta denar so morali nekje izbrskati. Odločili so se, da ga bodo vzeli kar iz sredstev za nabavo vojaške opreme in oborožitve. Takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj se je proslavil z izjavo, da je protokolarni falcon, poln prestižne opreme, v resnici večnamensko letalo, v katerem bi lahko, na primer, prevažali ranjence. Seveda ima slovenska vojska po takšnih prevozih izjemne potrebe. Še bolj lovska pa je bila neuradna zgodba, da naj bi letalo opremili s posebno kamero za snemanje površja zemlje, bolj preprosto povedano, za vohunjenje.
Kam bi del?
Nakup falcona 900 se je resno zapletel spomladi 2002, ko je v javnost pricurljal podatek, da letalo ne bo stalo 35, ampak 42 milijonov dolarjev, saj do takrat v znesek za nakup niso prištevali davka na dodano vrednost. Kakor pri vseh velikih nakupih v Sloveniji, od operacijskih miz do oklepnikov in ne nazadnje avtomobila za državni svet, je izbruhnil škandal, kako zapravljivi so ljudje na oblasti. Zato se je vlada poleti 2002 z Dassaultom dogovorila, da bo namesto falcona 900 EX kupila manjšega, dvomotornega falcona 2000 EX, ki je bil sedem milijonov dolarjev cenejši.
Naslednik Janeza Drnovška na čelu vlade, Tone Rop, je spomladi 2003 začel razmišljati – takrat so tudi nekaj varčevali –, da bi se nekako rešil neljubega nakupa svojega predhodnika. Na finančnem ministrstvu so naračunali, da bi se nakup izplačal samo, če bi bil falcon v zraku vsaj 750 ur na leto, v vladni službi pa bi jih menda oddelal kvečjemu 450; tu je treba pripomniti, da je eden od poznejših izračunov pokazal, da slovenska vlada leti samo 250 ur na leto, falcon pa bi bil rentabilen pri 300 urah v zraku. Zato so začeli iskati najemnika; iskanje se je končalo na začetku leta 2004. Za deset let so ga dali v najem podjetju General Maritime Corporation za 125.000 dolarjev na mesec.
Sokolova vrnitev
O tem, da se bo francoski ptič predčasno vrnil v Slovenijo, se je v letih, ko je letel v Ameriki, nekajkrat špekuliralo. Najglasneje v času, ko se je vlada Janeza Janše pripravljala na predsedovanje Evropski uniji in bi menda falcona potrebovala. Vendar se napovedi niso uresničile.
Z izbruhom svetovne gospodarske krize je družba General Maritime Corporation – je v lasti ameriškega ladjarja grškega rodu Petra Georgiopoulosa, registrirana pa je v državici Marshallovi otoki sredi Tihega oceana in ima 31 tankerjev – zašla v poslovne težave. Zaradi krize se je zmanjšalo povpraševanje po nafti, na trgu je bilo nenadoma preveč tankerjev, cene prevozov so zelo padle in to je zadelo tudi podjetje, ki sicer opravlja prevoze za največje naftarje na svetu, kot so BP, Chevron, ConocoPhillips, ExxonMobil in Shell Oil. Da je v resnih težavah, se je dokončno pokazalo novembra lani, ko je začelo reorganizacijo pod zaščito ameriške bankrotne zakonodaje.
Že pred tem se je General Maritime Corporation morala odpovedati luksuznim igračam, na primer falconu 2000 EX, ki ga je najela od slovenske vlade. Po šestih letih od nakupa je letalo sredi oktobra 2009, po dvomesečnem servisu v Švici, končno pristalo v Sloveniji. Takrat se je tudi izvedelo, koliko je dejansko stalo. Kakor je povedal premier Borut Pahor, je zanj, z obrestmi in davki, Slovenija odštela približno 40 milijonov dolarjev, kar bi po sedanjem razmerju med valutama zneslo 30,6 milijona evrov.
Dobiček in izguba
Zdaj se torej vsaj okvirno ve, koliko je država plačala za prestižnega francoskega sokola. Ker si ga je Ropova vlada leta 2004 spod nog umaknila, še preden ga je prevzela, z njim vsaj nekaj časa ni bilo stroškov. Še več, falcon je prinašal dobiček, dokler je najemnik redno plačeval 125.000 dolarjev na mesec. Z generalnega sekretariata vlade so nam sporočili, da so v petih letih plačali skupaj 7,5 milijona dolarjev (približno 5,74 milijona evrov). Ob tem je podjetje plačevalo tudi nemajhne stroške vzdrževanja.
Od februarja 2009 pa je falcon spet na grbi slovenskih davkoplačevalcev. Najprej je nekaj časa stal v Združenih državah, potem so ga odpeljali na servis v Švico. Od februarja 2009 do konca lanskega leta je njegovo vzdrževanje in upravljanje stalo 1,65 milijona evrov. V generalnem sekretariatu vlade poudarjajo, da gre zgolj za stroške upravljanja letala, zagotavljanja vzdrževanja in ohranjanja plovnosti, saj ga niso nikoli uporabljali za prevoze.
Ker je letalo namenjeno letenju, in ne stanju v hangarju, se je treba kdaj pa kdaj z njim dvigniti tudi nad oblake. Tako se njegov pilot Marjan Bojič, ki ima s formalnim upravljalcem letala, ministrstvom za obrambo, podpisano podjemno pogodbo, približno enkrat na mesec za uro ali dve s praznim ptičem popelje naokoli. Za stroške ohranjanja plovnosti falcona 2000 EX bo šlo letos še 372.000 evrov.
Morda največja izguba, povezana z letalom, pa je padec njegove vrednosti. Država ga je kupila za 30,6 milijona evrov, zdaj je vredno veliko manj. Junija 2010 je zavezani cenilec ministrstva za pravosodje Slavko Stošitski ocenil, da je vredno samo še 16.211.491 evrov.
Usoda
Vlada je poskušala oddati sokola takoj, ko ga je dobila nazaj od General Maritime Corporation, torej, ko je bil jekleni ptič še v ZDA. Vendar so ta in vsi naslednji poskusi oddaje ali prodaje padli v vodo.
Druga Janševa vlada je 29. februarja letos imenovala komisijo, katere naloga je »pripraviti ustrezne rešitve glede nadaljnje uporabe letala falcon 2000 EX«. V njej so predstavniki generalnega sekretariata vlade, obrambnega ministrstva in zunanji strokovnjaki. Kaj so doslej pripravili, ni znano, povedno pa je, kar je ta teden v Odmevih za nacionalno televizijo povedal obrambni minister Aleš Hojs. Na vprašanje, kaj nameravajo z letalom, je odgovoril, da ga bodo najverjetneje prodali; do takrat pa da je edino smiselno, da leti. Kam oziroma s kom na krovu, Hojs ni povedal.
Po mnenju poznavalcev letalstva – in tudi po zdravi pameti – je brezdelno ždenje letala v hangarju najslabša mogoča rešitev. Verjetno najboljša bi bila, da bi ga vlada uporabljala. Vendar je to v teh časih tako rekoč nemogoče. Vlada si ga ni upala uporabljati niti v ugodnih razmerah leta 2004. Zdaj, ko načrtuje vsesplošno rezanje, krčenje in varčevanje, bi bili prevozi z letalom, kakršnega uporabljajo bogataši, filmski zvezdniki in šejki, pravo posmehovanje državljanom.
Ob tem je zanimiv še en podatek. Sredi avgusta lani je agencija za javno naročanje s podjetjem GIO – Poslovna aviacija, d. o. o., podpisala pogodbo za najem poslovnih letal za potrebe državnih organov. Po njenih določilih je cena ure letenja letala z osmimi sedeži 3200 evrov, z desetimi sedeži 4900 in z 12 sedeži 5600 evrov. Falcon lahko v usnjenih foteljih, nameščenih v trupu, prepelje 10 ljudi, cena ure letenja pa naj bila 5400 evrov.
Zdaj je prestižni francoski ptič na rednem servisnem pregledu v Švici, od koder se bo predvidoma vrnil 25. aprila. Takrat ga bodo spet nastanili v vladni hangar na Brniku, dokler ne bodo obnovili njegovega pravega doma, hangarja na letališču Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki.
Falcon 2000 EX
Je del družine predvsem poslovnih reaktivnih letal falcon (sokol) francoskega proizvajalca Dassault Aviation, ki jo sestavljata še trimotorna falcon 900 in superluksuzni falcon 7X. Falcon 2000 je prvič poletel leta 1993, 2000 EX je ena sodobnejših različic. Ima dva motorja in lahko po podatkih proizvajalca pri hitrosti 0,8 macha (skoraj 850 kilometrov na uro) leti 3800 navtičnih milj (več kot 7000 kilometrov) daleč. To pomeni, da z Brnika (ali iz Cerkelj) zlahka leti do New Yorka. Slovenski sokol lahko poleg pilota in kopilota nad oblake, vse do 15 kilometrov visoko, ponese še deset potnikov. Doslej so izdelali več kot 300 falconov 2000 v različnih izvedbah.
