Tiskane izdaje
V javnosti najbolj znani pravičnik med narodi je zagotovo Oscar Schindler, ki je med drugo svetovno vojno pred smrtjo v uničevalnih taboriščih rešil približno 1200 Judov. A na seznamu so tudi Slovenci: Ivan Breskvar, Martina Levec Marković, Andrej Tumpej, Uroš Žun, Ivan in Ljubica Župančič ter Zora Piculin. Piculinova, doma iz Solkana, je bila prva pravičnica iz Slovenije, s čimer so se ji zahvalili za to, da je med drugo svetovno vojno rešila dečka, makedonskega Juda. Prav iz Solkana pa je bil doma tudi učitelj Andrej Vendramin (1891–1978), ki bi utegnil postati osmi pravičnik iz Slovenije, saj že tečejo priprave na postopek za priznanje njegovih zaslug pri reševanju Judov med holokavstom. Pobudo za to je dal zgodovinar – Novogoričan – Renato Podbersič, ki je Vendraminovo življenjsko zgodbo vzel pod drobnogled po pričevanjih učiteljevega sina Cvetka, ki bo letos dopolnil 87 let.
Rešili več kot 70 judovskih otrok
Gre pravzaprav za zgodbo reševanja dveh skupin judovskih beguncev, otrok in mladostnikov, ki so iz srednje Evrope in z Balkana bežali pred nacisti. »Prvo skupino s 40 mladimi je pot vodila skozi Zagreb in Lesno Brdo pri Vrhniki do Nonantole pri Modeni, kamor so prišli sredi julija 1942. Vodil jih je Josef Indig, Jud iz Virovitice. V Nonantoli se jim je druga skupina jugoslovanskih Judov – šlo je za 33 otrok – pridružila aprila 1943. Tam so se srečali s slovensko družino Vendramin iz Solkana, ki je zaradi fašističnega pregona očeta, učitelja Andreja Vendramina, živela v tem severnoitalijanskem kraju. Vendramin je poleg slovenščine in italijanščine namreč odlično govoril tudi nemško, tako da je lahko aktivno pomagal pri reševanju 73 judovskih otrok, pri čemer je sodeloval s krajevnim duhovnikom Arrigom Beccarijem in zdravnikom Giuseppejem Morealijem. Oba sta že leta 1964 dobila priznanje za svoje nesebično početje, saj jima je država Izrael takrat podelila naziv pravičnikov med narodi,« pripoveduje Podbersič. Zakaj torej med pravičniki ni Slovenca Vendramina? Po zgodovinarjevih besedah bi to lahko pojasnili z dejstvom, da se je takoj po koncu druge svetovne vojne družina vrnila na Primorsko, zato je ostala vloga učitelja Andreja Vendramina do danes precej neznana.
Zgodba, ki je postala filmska
Zgodbo o reševanju judovskih otrok, ki je doživela srečen konec – preživeli so namreč vsi razen enega, po vojni pa jih je večina pod vodstvom Indiga odšla v Palestino, nekaj tudi v ZDA, Švico in Jugoslavijo –, je javnost še bolje spoznala leta 2004, ko je italijanska nacionalna televizija RAI po knjižni predlogi enega od malih beguncev posnela film Beg nedolžnih. O Vendraminovi vlogi se je sicer glasneje govorilo že prej. Ko so namreč leta 2001 v Nonantoli, kjer so judovski begunski otroci prebivali v vili Emma, odprli veliko fotografsko razstavo v spomin na dogajanje v njej v letu 1943, so se po Podbersičevih besedah mnogi spominjali tudi Vendramina. Njegov sin Cvetko je takrat prvič in edinkrat obiskal Nonantolo s svojo družino. »Zbrali so se tudi drugi nekdanji sokrajani, ki so pomagali judovskim otrokom. Cvetka je močno ganilo srečanje z že precej onemoglim don Beccarijem. V dar je dobil precej knjig, ki govorijo o dogodkih, v katerih je bil tudi sam udeležen. Večinoma so to knjige s posvetili, ki potrjujejo njegovo pričevanje,« pojasnjuje Podbersič.
Po njegovih besedah bi se s priznanjem Vendraminovega statusa reševalca Judov med holokavstom – postopki običajno trajajo dve do tri leta – nekdanja triperesna deteljica iz Nonantole pri Modeni, ki je iz človekoljubnih razlogov rešila 73 preganjanih mladih Judov, spet združila: duhovnik don Beccari, zdravnik Moreali in učitelj Vendramin, rojak iz Solkana. Prav z njihovo pomočjo so namreč mladi begunci iz Nonantole ušli kruti usodi, ki je doletela skoraj milijon in pol judovskih otrok med holokavstom.
Izraelska država zaznamuje status pravičnikov med narodi na dva načina. Še živeče povabi na podelitev naziva in zanje v Aleji pravičnikov v Jad Vašemu posadi drevo. Spomin na druge pa ohranja z napisom na stenah leta 1996 postavljenega Vrta pravičnikov med narodi. Kajti kot pravi verz iz talmuda, ki je tudi vodilo pri imenovanju pravičnikov: »Kdor reši eno življenje, reši ves svet.«
