Tiskane izdaje
Najprej je bila knjiga Rebula skozi čas avtorice Tanje Gomiršek, kjer ta med drugim opisuje, kako so Brici nekoč pridelovali črno rebulo ali pokalco, svojo edino avtohtono rdečo sorto. Potem sta se enolog Darinko Ribolica in kletar Igor Skubin odločila, da obudita prastare recepte in jih z rebulo interpretirata na sodoben način. Po nekaj letih trdega dela je v vinski kleti Goriška Brda nastal motnik, prav posebno vino – menda le za največje ljubitelje.
»Tisti, ki misli vino motnik narediti, mora v to vino virvati in vse, kar piše, z ljubeznijo narediti. Motnik se ne pije po ošterijah na litre, ma u kleti ukop s tistimi, ki štemajo dobro vino,« je besede Anton Kamušiča povzel etnolog Pavel Medvešček. Prav Kamušič je zadnji pisal o posebnem postopku pridelave črne rebule ali pokalce, po katerem so briški noni skrbno očiščene in posušene sode dimili s šopkom domačih zdravilnih zelišč, rožmarinom, lovorjem, šetrajem, timijanom in žajbljem. Vsa kletarska dela so menda opravili ob stari luni ali vetrovnem vremenu. Tako nastalo vino so imenovali motnik. Darinko Ribolica in Igor Skubin pa sta pred šestimi leti začela raziskovati, kako bi opisani postopek priredili za rebulo. Kajti prav ta je tista sorta, ki najbolj neposredno govori o Brdih, poleg tega pa je zaradi debelejše kožice tudi primerna za daljšo maceracijo, ki je pri postopku pridelovanja motnika nujno potrebna.
A vse le ni teklo brez težav. Kot se spominja Ribolica, je bilo teh prvo leto kar precej. »Nismo uporabljali pravih zelišč, smo pa uporabili češnjevo smolo, za katero se je pokazalo, da je popolnoma neprimerna, saj prekrije aromatiko in po mojem mnenju tudi uniči vino. Potem smo sestavo zelišč spreminjali in po treh, štirih letih smo bili že zelo zadovoljni. Kar smo ponudili danes, je prvi pitni motnik. Od začetkov njegovega pridelovanja smo zamenjali tudi rebulo: ta je bila najprej navadna, zdaj pa uporabljamo rebulo pozne trgatve, ki smo jo opravili v oktobru. Takrat je rebula popolnoma dozorela, grozdje pa je bilo pridelano v starejših vinogradih na najboljših legah v okolici Neblega in Medane,« je ob premierni predstavitvi »sodobnega« motnika dejal enolog. In kakšen je pravzaprav postopek pridelave omenjenega vina? »Avgusta sode posušimo in zadimimo, oktobra pa jih napolnimo z rebulo pozne trgatve. Potem se rebula slabo leto dni, do avgusta prihodnje leto, macerira, nato pa sode izpraznimo in vino pretočimo v drugo posodo. Sode znova posušimo in zadimimo ter tako pripravimo za prihodnje leto.«
Kletar Igor Skubin dodaja, da je treba sode zadimiti s svežimi zelišči, in to dober mesec pred polnitvijo. »Sod potem zabijemo, tako da do polnitve ostane zaprt. Ko ga odpremo, dima seveda ni več, saj se veže na les, ostane pa prijetna aroma po zeliščih,« pojasnjuje. Po besedah Darinka Ribolice pride v sode, ki jih zadimijo z zdravilnimi zelišči, ogromno eteričnih olj, kar preprečuje bistrenje vina. Od tod verjetno tudi izhaja njegovo ime – motnik. Toda novi briški motnik je pravzaprav bistro vino, saj enolog pravi, da bo le tako vino vedno zagovarjal. Strokovnjaki novi briški motnik ocenjujejo kot vino izpopolnjenega sloga z izrazito in živahno svežino, značilno za rebulo, ki se prepleta z aromatiko sredozemskih zdravilnih zelišč. Motnik je samosvoj in pristen, a brezčasno eleganten in z veliko zmožnostjo zorenja, menijo.
»Motnik bo namenjen restavracijam in enotekam, saj je to vino za ljubitelje. Ni namenjeno širokemu občinstvu, ampak uživanju, meditaciji, skratka temu, da želiš okušati nekaj posebnega,« zatrjuje Darinko Ribolica. Doslej so ga v kleti pridelali zgolj 900 litrov. Kljub temu je motnik že zdaj sega onkraj meja, saj se je zanj navdušil znani danski sommelier Anders Selmer, ki ga bo ponudil v svojih prestižnih restavracijah. Motnik bo tudi protokolarno darilo ob diplomatskem obisku župana Brd Franca Mužiča v Indiji, kamor je povabljen zaradi odličnega sodelovanja občine in veleposlaništva Indije v Sloveniji.
