Stoletje oranžnih kraljic se je končalo, prihaja kralj

»Bi zastavico?» me v torek na trgu pred Nieuwe Kerk v Amsterdamu povpraša mladenka in jih takoj iz nahrbtnika vzame cel šop. »Dag, Beatrix! Hallo, Willem-Alexander!« pozdravljajo napisi na oranžni podlagi. Čeprav je od ustoličenja novega kralja minilo že nekaj ur, ni navdušenje nič manjše.

Nizozemci in turisti veselo nazdravljajo, plešejo na ulicah in ladjicah, ki plujejo po kanalih Amsterdama, ter se z veseljem nastavljajo fotografom. Zahvalim se za ponujeno in pomislim, da utegne imeti zastavica nekoč še zgodovinsko vrednost. Ne nazadnje ljudje radi poslušamo pravljice o kraljicah in kraljih.

Povprečen Slovenec nima veliko priložnosti, da bi spremljal ustoličenje katerega od evropskih kraljev, čeprav teh ni tako malo. Morda prav zato (ali pa niti ne?) teže razumemo evforijo, pomp in veselje ob takšnih dogodkih, saj kraljice in kralji že dolgo nimajo več tako pomembne vloge kot v preteklosti. Ampak ... Amsterdam, ki ga je prav za to priložnost obiskalo več kot milijon ljudi, je na nogah, to je treba priznati. Da bo tako, je bilo slutiti že pred 30. aprilom, ko so na trgu pred kraljevo palačo in Nieuwe Kerk (Novo cerkvijo) postavili velikanski oder za televizijske kamere in so trume novinarjev po mestu iskale čim bolj zanimive in ganljive zgodbe o tem, kaj domačinom pravzaprav pomeni menjava krone.

Hlače, kravate, suknjiči

Trideseti april, ko je dosedanja kraljica Beatrix abdicirala in je prisegel novi nizozemski kralj Viljem Aleksander, je za Nizozemce že dolgo prav poseben dan. Kraljičin dan. Eden največjih praznikov v državi – menda večji celo od velike noči in božiča – in, jasno, dela prost dan. Po razlago ni treba daleč. Vsak Nizozemec vam bo znal pojasniti, da praznujejo kraljičin dan že več kot stoletje, odkar tu vladajo ženske. Najprej so ga slavili 31. avgusta, na rojstni dan kraljice Vilhelmine, ki je vladala med letoma 1890 in 1942. Zatem so kraljičin dan prestavili na 30. april, ko se je rodila njena hči, kraljica Julijana, ki je prestol prevzela leta 1948 in na njem ostala vse do leta 1980. Julijanina hčerka Beatrix je bila sicer rojena 31. januarja 1938, a so Nizozemci kot kraljičin dan tudi v času njene vladavine ohranili 30. april, torej rojstni dan njene mame. Je pa res, da so Beatrix za kraljico ustoličili 30. aprila 1980. Kot tudi, da so kraljičin dan letos zadnjič praznovali na zadnji aprilski dan. Že prihodnje leto bo kraljevi dan 27. aprila, na rojstni dan novega kralja Viljema Aleksandra. Ki je po več kot 120 letih končal nizozemsko žensko vladavino, v kateri so se vse tri kraljice po več desetletjih vladanja prestolu odpovedale v korist svojih otrok.

Novi kralj, novi časi, bi lahko rekli ob pogledu na razigrane mladeniče, ki so v množici – ta je dodobra zapolnila vse glavne ulice Amsterdama – izstopali v svojih oranžnih hlačah, kravatah in suknjičih. Oranžna barva je bila pravzaprav nekakšna protokolarna zapoved vseh, ki so se udeležili ustoličenja novega kralja. Trgovci pa so si seveda meli roke, medtem ko se je ljudstvo pripravljalo na veliki dogodek. Oranžna očala, oranžni klobuki in klobučki, oranžno cvetje, oranžne majice s podobo članov kraljeve družine, oranžne lasulje, oranžne gumijaste krone. Niti pomembne trgovske hiše, podjetja, muzeji in galerije seveda niso mogli ostati imuni na vse skupaj, saj je bilo z njihovih izložbenih polic, pročelij in streh najprepoznavnejše simbole kraljeve družine opaziti že na daleč. Z muzeja voščenih lutk Madame Tussaud in blagovnice De Bijenkorf so pozdravljale barve državne zastave – rdeča, bela in modra –, sredi katerih so bile izpisane inicialke novega kralja in letnica 2013. Zakaj torej vse ljudstvo v oranžnem? Kaj takšnega se lahko vprašajo le (nevedni) turisti. Kajti za očeta naroda velja oranžni princ Viljem I. iz dinastije Oranje-Nassau, ki je leta 1554 postal nizozemski upravitelj, saj je Nizozemska neodvisna kraljevina postala šele leta 1815. Da je tudi novi kralj član omenjene dinastije, najbrž ni treba posebej poudarjati.

Bolšjak in smetnjak

Na ulici Dam, le lučaj od kraljeve palače, trije mladci praznujejo kar na okenskih policah, nad katerimi je, dogodku primerno, izobešena fotografija novega kraljevskega para, Viljema Aleksandra in njegove žene Maksime, po rodu Argentinke. Nekaj ulic naprej še stanovalke Rdeče četrti precej za šalo in najbrž bolj malo zares svoje storitve ponujajo po posebni, kraljevski ceni. Amsterdam je vse glavne ulice zaprl za promet in jih namesto avtomobilom namenil bolšjemu trgu. Pravzaprav se je mesto prelevilo v en sam velik bolšjak, na katerem je mogoče najti tudi tisto, za kar misliš, da sploh ne obstaja. Nič hudega, če za nekatere stvari, kot so stari škornji, torbice in kosi oblačil, ni strank. Prodajalci jih lahko pustijo kar na ulici, jih bodo potem že dodobra pregledali radovedneži in mogoče kaj od tega nazadnje odnesli domov. Na tako poseben dan je pač dovoljeno prav vse, čeprav po uradnih statistikah za varnost v mestu menda skrbi kar 10.000 policistov. Niti nad gorami smeti in pločevink heinekena, ki krasijo celo mogočnega leva – podobo z nizozemskega grba – na osrednjem trgu, se ne huduje nihče. S tem se bodo ukvarjali, ko bo zabave konec.

Spomine na svoje prvo in edino kraljevsko ustoličenje sklenem urediti v eni od gostiln, kjer nameravam povprašati po grahovi juhi, eni tistih jedi, ki jih Nizozemci prištevajo med svoje najbolj značilne. Ampak smola. Danes imajo poseben kraljevski meni, na katerem preprostih jedi pač ni. In tudi postrežba se s hitrostjo ne more ravno pohvaliti, saj zaposleni in gostje na televizijskem zaslonu spremljajo že ne vem katero ponovitev jutranjega ceremoniala ob slovesni zaprisegi – na Nizozemskem zaradi ločitve Cerkve od države kronanja namreč ni – novega kralja, oblečenega v hermelinov plašč, njegove lepe žene in njunih treh hčerk, z novo prestolonaslednico vred, devetletno Katarino Amalijo. Solza dotedanje kraljice Beatrix pred podpisom odstopnega dokumenta in zahvala novega kralja svoji materi za »veliko lepih let, medtem ko je bila naša kraljica«, se z grahovo juho prav zares ne moreta kosati.