Strategije slovenskih mikropivovarjev 

Butični in odlični. Z izvirnostjo majhne pivovarne nadvušujejo domače pivoljubce.

Objavljeno
20. september 2013 17.15
Mankica Kranjec, Nedelo
Mankica Kranjec, Nedelo

V zadnjih letih je na slovenskem trgu vzniknilo več manjših in unikatnih pivovarn, ki varijo pivo po svojih recepturah. Slovenska mikropivovarska obrt se je hitro izjemno razvila. Po najnovejših podatkih, sicer za leto 2010, Slovenec spije 27,3 litra piva na leto, zato ni nenavadno, da jih vse več povprašuje po raznolikih vrstah in okusih. Nedavno so se na Pivofestovanju predstavili mladi podjetniki iz petih slovenskih mikropivovarn Carniola Brewery, Bevog Brewery, The HumanFish Brewery, Pivovarne in vinske kleti Vizir ter Pivovarne Pelicon, ki so s strategijami preživetja ustvarili uspešna podjetja.

»Vse se je začelo povsem po naključju na službeni poti v Bruslju. Tam sem spoznal, da obstaja veliko različnega, zanimivega in kakovostnega piva. Zanimalo me je, kako se pivo sploh naredi. Tako me je pritegnilo, da sem se popolnoma predal učenju in varjenju. Čista zaljubljenost, ki še traja,« je povedal Vasja Golar iz zamejske pomurske Pivovarne Bevog, ki pravi, da je njegova najljubša sestavina v pivu, ki ga varijo, ljubezen. Prvi sod so prodali lani novembra, prve steklenice vrste ale pa letos januarja.

Na Škotskem se je Rok Rutar iz pivovarne Carniola Brewery pred leti prvič spoznal s pravimi tradicionalnimi pivovarji in njihovim neindustrijskim načinom dela, medtem ko sta se 26-letna Matej Pelicon in Anita Lozar iz ajdovske Pivovarne Pelicon z raznovrstnimi okusi seznanila v Angliji in Italiji. »Tako naju je pritegnilo, da sva sama poskušala ustvariti domače zvarke. Ti pa so naju pripeljali do ideje o lastni pivovarni v lokalnem okolju,« je zgovorna Anita. Čeprav njuna kampanja na kickstarterju, v kateri sta zbirala sredstva, da bi lahko ustvarila novo blagovno znamko piva, ni dosegla zastavljenega zneska, sta mlada grafična oblikovalka in bodoči fizik in arhitekt pivovarno vendarle uradno ustanovila letos februarja.

Malce drugačna je zgodba Denisa Imširovića iz Pivovarne in vinske kleti Vizir: »Odločil sem se za študij živilske tehnologije, da bi profesionalno nadaljeval družinsko vinogradniško zgodbo. Že na fakulteti smo v okviru predmeta tehnologije piva varili pivo. Ko smo pozneje doma razmišljali, kako bi razširili našo ponudbo, se je misel o pivovarstvu ponudila kar sama.«

Verjamejo v prihodnost

Vsi sogovorniki se strinjajo, da je bilo v zagon podjetja treba vložiti veliko truda in dela. »Na žalost ne obstaja priročnik z naslovom Ustanavljanje pivovarne za telebane, ki bi marsikaj olajšal. Brez vseh, ki so priskočili na pomoč z nasveti, informacijami in vzpodbudo, nikakor ne bi šlo!« priznava Anita. Vasja pa dodaja: »Za postavitev pivovarne je bilo potrebnega ogromno dela in energije. Na srečo so me starši in družina podpirali finančno in moralno.« Z njima se strinja tudi lokavski pivovar Denis, ki pravi, da je pivovarstvo tudi z investicijskega vidika zelo zahtevno. »Če je v vinogradništvu stara stiskalnica primerna za začetek, v pivovarstvu potrebuješ vso opremo takoj. Vložene je ogromno energije, inovativnosti in časa. Pivovarski hobi je prerasel v naše življenje in skoraj vsaka misel je danes povezana z razvojem naše pivovarne.« Težko je stopiti na trg, ker so potrebni visoki finančni vložki, pa dodaja Kaja Repovž iz pivovarnice Carniola. »Zaslužek je zahvaljujoč davkoma na alkohol in DDV prav mizeren. Spodbuda je le to, da se trg počasi odpira in vse več ljudi spoznava in sprejema nova piva.« Čeprav priznavajo, da je težko, pa vsi pivovarji vidijo v mikropivovarstvu svetlo prihodnost, radi pa bi se širili tudi na tuje trge.

Tudi sestavine iz tujine

Sestavine kupujejo od domačih in tujih proizvajalcev. Ječmenovega sladu v Sloveniji nihče ne proizvaja, zato ga vsi dobavljajo iz tujine. »Ponosni smo na slovenski hmelj, zato je osnova pri vseh naših pivih. Ker raznolikost črpamo iz narave, uporabljamo tudi hmelj iz tujine. Naša piva temeljijo na sladu belgijske sladarne Castle malting, poskušamo pa uporabiti čim več drugačnih surovin,« pojasni Denis iz Vizirja. »Čeprav je naš hmelj zelo kakovosten, smo omejeni z naborom sort. Uvažamo jih tudi od hmeljarjev iz tujine. Prav tako kvasovke, ki jih posebej izbrane kupujemo od tujih proizvajalcev,« razloži Anita iz Pelicona. Podobno je v Bevogu. Vasja Golar pravi, da sestavine dobavljajo z vsega sveta. »Vsaka sladarna ima svoj postopek, to se še posebno občuti pri sladih, ki jih uvažamo iz Nemčije, Belgije in Anglije. Pri hmelju je podobno kot pri trti – najprej odloča sorta, potem pa je zelo odvisno od lege, zemlje, klime in vremena – vse našteto in še več se zazna v pivu. Hmelj zato kupujemo v ZDA, Avstraliji in Sloveniji.«

S prijateljsko pomočjo

Piva ustvarjajo sami. Ideje nastajajo različno, saj izhajajo iz različnih sestavin – kostanja, medu, ingverja, tudi koriandra in bezga. Možnosti so pravzaprav neskončne. »Mikropivovarji smo zelo odprti ljudje in si upamo narediti nekaj, česar še nihče ni poskusil,« navdušeno pripoveduje Denis iz pivovarne Vizir, kjer imajo zaposlene tri ljudi, pomaga pa jim tudi ekipa zunanjih sodelavcev, svetovalcev z različnih področij ter prijateljev in ljubiteljev dobrega piva. Prijatelji z nasveti in idejami prav tako pomagajo pivovarjema iz Pelicona. Tudi v Carniola Brewery nimajo najetih specialistov: »Vse delamo sami, okuse pa razvijamo po navdihu in občutku. Trudimo se upoštevati tudi povratne informacije naših pivcev.«

Vasja iz Bevoga prav tako sam sestavlja recepte za pivo. Pravi, da ima na srečo zelo ostra čutila: »Za mano je veliko pokušanja piva, predelal sem kupe knjig, obiskal zelo intenziven tečaj pivovarstva v Nemčiji, ogromno sem varil in eksperimentiral doma v garaži. V relativno kratkem času treh let sem doštudiral pivovarstvo.« Ker mikropivovarji ustvarjajo nove okuse, tudi pri nas vse več ljudi spoznava bogat in raznolik svet piv. Te pivovarne pa se od velikih pivovarskih družb ne razlikujejo le po sestavinah in okusu piva, temveč tudi osebnem pristopu in velikosti. »Smo zelo prilagodljivi in lahko ponudimo trgu večji spekter kakovostnih butičnih piv. Ljudje se zanimajo za novosti in cenijo kakovost,« je optimistična Repovževa, medtem ko Lozarjeva dodaja: »Poleg tega smo drugačni po tem, da razvijamo harmonične in veliko bolj specifične okuse.« Denis pravi, da si mikropivovarji niso tekmeci. »Delamo pivo za ljudi in za njihove okuse. Vsakdo, ki se bo navdušil nad pivi pri nas, bo pokusil tudi piva drugih mikropivovarjev. Naš trud se torej sešteva. Res sem vesel, da nas je vse več in da lahko vsakič, ko se srečamo na kakšnem festivalu, pokažemo kaj novega in izjemnega!«

Pivofestovanje

Čeprav je piva mikropivovarn že mogoče naročiti v nekaterih pivotekah in lokalih po Sloveniji, so festivali izjemna priložnost za predstavitev. Eden takšnih se je nedavno zgodil v ljubljanski hengarnici Brooklyn v okviru projekta Ljubljananjam v organizaciji Ive Gruden. Ne le da je Pivofestovanje privabilo mikropivovarje, tudi pivoljubcev se je trlo. Denis je navdušen nad obiskom: »Odziv na takšnih dogodkih je res vrhunski in potrjuje, da mikropivovarji delamo pravo stvar.« Vasja je prepričan, da so »taki dogodki priložnost za oboje – nas, ki se predstavljamo, in za obiskovalce, ki lahko na enem mestu okusijo in vidijo, kaj se dogaja na mikropivovarski sceni.« Tudi Anita in Matej podpirata takšne projekte: »Odlično razpoloženje in odzivi nad pričakovanji. Seveda pa so takšni dogodki zelo primerni za promocijo kulture pitja in piva ter druženje ljudi s sorodnimi interesi!«