Taborjenje na ljubljanski urgenci

Na ljubljanski urgenci so v zadnjih mesecih izredne razmere. Bolni in poškodovani čakajo na oskrbo osem ur in več, osebje je na robu vzdržljivosti, odkar so 1. februarja ostali brez šestih zdravnikov. O nevzdržnih razmerah pričajo peticija zaposlenih in izpovedi pacientov.

»Sin je popoldne nerodno stopil, nastala je oteklina in čez nekaj ur ni več mogel hoditi. Ne bomo čakali jutra. Ob pol polnoči sva prišla na urgenco. Tam pa vse črno od ljudi. Strokovno osebje je energično, a prijazno, pacienti in spremljevalci trpečih, nejevoljnih pogledov, obrazov. Na srečo se je na koncu hodnika našla prazna postelja ... in sva se utaborila,« pripoveduje bralka Janja Pavlin Dvoršak o svoji izkušnji na ljubljanski urgenci. S sinom sta tisto noč prišla na vrsto šele ob petih zjutraj. A imela sta še srečo, nekateri so čakali osem ali devet ur.

Urgenca Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je te dni v središču pozornosti javnosti. Za težave smo mediji izvedeli, ko smo v četrtek prejeli peticijo, pod katero se je na pobudo medicinskih sester podpisalo 53 obupanih zaposlenih v urgentnem kirurškem bloku. To je potrdila tudi naša bralka Janja Pavlin Dvoršak. »Bolniki in spremljevalci različno prenašajo ure čakanja. Izvedela sem, da je bila večina trpečih v čakalnici že od petih, šestih popoldne. S sinom sva kakšno uro tiho ždela, ko je nekaj ljudi na drugem koncu hodnika začelo dvigati glasove in stresati jezo zaradi čakanja na nič krivo medicinsko sestro, ki je vso noč urno švigala sem in tja in oskrbovala množico. Posamezniki so bentili zaradi slabe organizacije in sploh sramotnega slovenskega zdravstvenega sistema. »Čakam osem ur!« je zavpil eden, drugi pa: »Jaz pa devet, banda.« Tretji: »Povejte mi, kdaj bom na vrsti, da greva z otrokom ta čas v avto spat!« V čakalnici je bilo namreč kar nekaj otrok, ki so se stiskali k utrujenim staršem. Največkrat je »počil živec« kakšnemu očku z rahlo rožnato barvo lic, kar je nakazovalo visok pritisk. Mamice so čakale bolj vdano in stiskale blede otročke.

Naša bralka je čakala od polnoči do pete ure zjutraj, ko je bila sinova poškodba oskrbljena. Toda vsi niso zdržali vso noč: »Vsake toliko časa je sestra odprla vrata in glasno klicala imena ljudi, a teh ni in ni bilo. Od sosedov sem izvedela, da je velika skupina ljudi po večurnem čakanju obupala in so odšli na jeseniško urgenco. Skozi ordinacijska vrata se je v noči občasno zaslišal glas zdravnika, ki je vneto razlagal pacientom njihovo stanje. Vmes je opravil še nujne primere v mali operacijski, medtem ambulanta seveda ni delala. Ta zdravnik mora biti po dežurstvu povsem izčrpan. Povedali so nam, da imajo od decembra samo enega dežurnega zdravnika, pet sobnih zdravnikov je moralo zaradi Zujfa na zavod za zaposlovanje! Pristavili so, da imajo njihovi dežurni zdravniki potem še ambulanto. Človek ostane brez besed. Halo, gospa zdravstvena ministrica, kliče vas ljubljanska urgenca, ki čaka na vaš podpis!« sporoča naša bralka ministrici Alenki Trop Skaza.

Nehumano in nevarno

Ministrici in s tem celotni vladi je zelo podobno sporočilo poslalo tudi 53 zaposlenih iz UKC. Odkar imajo na tem oddelku šest zdravnikov manj, kot so jih imeli pred 1. februarjem, so postale razmere za zdravljenje bolnikov nevzdržne. »Razmere, v katerih pacienti čakajo na obravnavo, so nemogoče, nehumane in nevarne. Ni dovolj vozičkov, ni dovolj prostora ne za sedenje ne za stanje, ni zraka. Kljub ustrezni strokovni triaži ob sprejemu pacientov je v nadaljevanju nemogoče zagotavljati ustrezen strokovni nadzor nad čakajočimi. S takšnim načinom dela sta se zelo zmanjšali kakovost dela in varnost tako za paciente kot za zaposlene. Posledično je zaradi nemogočih razmer dela lahko ogroženo življenje mnogih pacientov,« so zapisali med drugim v peticiji, ki so jo poslali tudi ministrici za zdravje. In še: »Zaposleni v urgentnem bloku smo že v normalnih razmerah izpostavljeni verbalnemu in fizičnemu nasilju, v sedanjih razmerah se stanje še stopnjuje … V takšnih razmerah je nemogoče opravljati delo po strokovnih standardih in navodilih. Zato opozarjamo odgovorne, ki so pripeljali do krize, da ne prevzemamo odgovornosti v primeru zapletov z zdravjem pacientov. S svojimi podpisi prenašamo odgovornost na tiste, ki so za nastalo situacijo odgovorni,« končujejo peticijo obupani zaposleni.

Na tiskovni konferenci, ki jo je v petek pripravilo strokovno vodstvo UKC, je glavna sestra kirurške klinike Stanka Košir pojasnila: »Za peticijo smo se odločile zaradi bolnikov. Smo izkušene, rade imamo svoje delo, a smo se znašle v veliki stiski. Čakalnice so postale nepregledne zaradi množice bolnikov, ki so zaradi čakanja nezadovoljni, veliko je konfliktov. Razumemo jih in želimo pomagati, vendar ne moremo.«

Tudi zdravniki so pripovedovali o svoji stiski zaradi nemoči, ki jo občutijo, ker se v sistemu ne da nič spremeniti. Odkar je v veljavi Zujf (zakon o uravnoteženju javnih financ), mora vsako podaljšanje zaposlitve ali novo zaposlitev kjerkoli v javnem sektorju, seveda tudi v bolnišnicah, s podpisom potrditi minister za zdravje. Spomnimo: lani je bila nekaj časa zelo aktualna zgodba nevrologinje, ki je bila na triletnem šolanju v Veliki Britaniji, kjer se je naučila najnovejših metod zdravljenja, nato je pri nas opravila specialistični izpit in naslednji dan – ostala brez službe. Težava je bila zaradi objave v medijih nato sicer hitro odpravljena, a vendar: mediji ne moremo pisati o vsakem bolniku in vsakem zdravniku. Zdaj je brezposelnih 400 mladih zdravnikov, bolniki pa čakajo v dolgih vrstah, ne samo na urgenci, tudi drugod. V času med diplomo in specializacijo so mnogi zaposleni kot sobni zdravniki. Pomagajo zdraviti bolnike in velikokrat – kot na urgenci – kljub mladosti opravljajo zelo odgovorne postopke zdravljenja, saj tudi »odraslih« zdravnikov ponekod primanjkuje. Poleg tega pa mladi sobni zdravniki tako spoznajo delo na oddelku, ki jih zanima, in je potem njihova odločitev za določeno specializacijo bolj gotova. Odkar velja Zujf, se zapleta. »Vsakih šest mesecev moramo skozi birokratski postopek za sobne zdravnike. Nujno je, da se to spremeni,« je apeliral na zakonodajalca prof. dr. Matjaž Veselko, strokovni direktor kirurške klinike.

Zdravniki so tudi zatrdili, da je strokovna obravnava najtežjih in težkih poškodovancev v UKC še vedno na zelo visoki ravni: »Z ramo ob rami smo z najrazvitejšimi v EU,« je dejal prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik oddelka za travmatologijo, ki ga skrbi, kako bo v prihodnje, če se bodo stvari na tak, administrativen način nadaljevale.

Kirurška klinika UKC Ljubljana je po številu obravnavanih bolnikov in denarju, ki ga za to potrebuje, približno tako velika kot celotni mariborski univerzitetni klinični center. V njej iščejo pomoč prebivalci celotne ljubljanske regije, 900.000 jih živi v njej, sem pa pripeljejo najtežje poškodovance in najhuje bolne iz vse države. Ko se bo »zrušila« ljubljanska kirurška klinika, se bo zrušil ves slovenski zdravstveni sistem. Zato bi bilo nujno, da oblasti apel zdravnikov iz kirurške klinike slišijo in upoštevajo. Pa ga bodo?

Z ministrstva za zdravje smo mediji v petek prejeli sporočilo za javnost, v katerem predlagajo, naj UKCL čim prej pripravi predlog finančnega načrta 2014 in ga predloži v potrditev, da bodo lahko zaposlili nove zdravnike. Za rešitev trenutne krize na KO za travmatologijo pa svetujejo, naj UKC Ljubljana takoj preuči možnost začasne prerazporeditve zdravnikov brez specializacije iz preostalih klinik – konec leta 2013 naj bi bilo takšnih 65 zdravnikov.

Suhoparni odgovor brez podpisa ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza, ki je v tem trenutku v imenu vlade odgovorna tudi za dogajanje v UKC, nima dosti skupnega z življenjem in bolečinami poškodovanih, ki morajo cele noči čakati na zdravnika. Svet UKC Ljubljana, v katerem je več kot polovica članov delegiranih z ministrstva za zdravje in je pristojen za sprejetje finančnega načrta, namerava imeti sejo, na kateri bo obravnaval potrebni finančni načrt UKC, šele 10. aprila. Tako bodo lahko zaposlili pet ali šest sobnih zdravnikov, zaradi odsotnosti katerih je zdaj urgenca ohromljena, najbrž šele maja. Najbolj odgovorni zdravniki za poškodovance v UKC so sporočili, da bodo težavo za ta čas rešili z zaposlitvijo štirih zdravnikov po podjemnih pogodbah: dveh upokojencev in dveh zdravnikov specialistov brez zaposlitve. Dva od njih bosta začela delati že jutri.