Trinajsta Sajeta za srečo tolminskim festivalom

Ustvarjalni tabor: Sajeta ostaja do konca brezkompromisno nekomercialn.

Objavljeno
28. julij 2012 21.58
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Tolmin – Sajeta ostaja sajeta, brezkompromisno nekomercialen festival, ki ne pozna omejevanja umetniške ustvarjalnosti, četudi prav zaradi takšne naravnanosti ostaja na robu zaznavanja, do katere meje sploh še govorimo o umetnosti. Ustvarjalni tabor, ki je tolminsko sotočje dveh rek postavil na zemljevid, je doživel svojo 13. izvedbo.

Glasbeni del programa sta zagotovo najbolj popestrila glasbenika Zlatko Kaučič in Romun Alexander Balanescu. Dvojec se je prvič skupaj podal na oder pred osmimi leti prav na Sajeti, medtem pa je izdal še ploščo. Kaučič je sicer reden gost festivala z različnimi izvajalci. »Sajeto sem nekako spravil v svet. Vedno je bila nekaj posebnega, zato pa mora ponujati vedno kaj novega. Tako namesto enoumja ponuja dovolj raznolikosti, to pa je tudi največ, kar sploh lahko pričakujemo od nekega festivala,« razmišlja Kaučič.

Po svoje mu je pritrdil tudi Adrian Lever iz angleško-bolgarskega dvojca Arhai, ki je poskrbel za prijeten elektronski folk večer ob Tolminki in Soči: »Ambient in ozračje sta tukaj enkratna, toda še pomembnejše je, da okolje sprejme to posebnost festivala. To namreč ni vedno nekaj samoumevnega.« Izmed nastopajočih velja omeniti še mlajšega predstavnika nemške šole elektronske glasbe Jana Jelineka, ki je svoj nastop posebej prilagodil z ambientalnim koncertom z vizualnimi efekti.

Kakor vedno so tudi tokrat Sajeto spremljale številne delavnice in tako ni šlo brez kiparja Dušana Gerlice, ki še ni izpustil tega kreativnega tabora. »Sočo povezujemo s športom in turizmom, toda vedno pozabljamo, da ponuja poseben umetniški navdih,« je povedal umetnik, ki je pustil svoj pečat na sotočju s številnimi skulpturami, in nato opozoril: »Seveda ni pogoj, da je ustvarjanje umetnost, ki bi se je ustrašil, šteje že to, da se udeleženci umetnosti sploh približajo v nekem najboljšem mogočem ateljeju.«

Prav okrepitev programa ustvarjalnih delavnic je še neizpolnjena želja Sajete, čeprav prihodnost festivala zaradi nekomercialnega značaja ostaja vedno tako nedoločna kot mitološko bitje, ki mu je dalo ime. »Nikoli nismo imeli ambicij, da bi se večali, saj bi potem vse skoraj izgubilo smisel. Po drugi strani pa entuziazem popušča, če s takšnim dogodkom ne moreš pokriti niti svojih osebnih stroškov. Toda idealne Sajete ni, želja pa je, da bi kreativni del delavnic postal velika kolonija različnih področij ustvarjanja,« pojasnjuje glavni prireditelj festivala Janez Leban.