Tiskane izdaje
Zaradi nočne fotografije razsvetljenega belega pročelja operne hiše, ki jo med najinim dopisovanjem pošlje po elektronski pošti, se zdi, da je Maskat pravljičen. »Pa je res lepo … ni sicer doma, ampak pomaga, ker je lepo,« pove Aleš Drenik ter da vedeti o svojem domotožju; na obisk domov ga še ne bo, za božič ga je obiskala njegova družina, zato je pogovor nastal s pismom na pismo, konec minulega tedna, kajti »delo tu zahteva celega človeka«, opozori uvodoma.
Petintridesetletni Aleš Drenik je profesor klarineta in magister ekonomije. Po končani akademiji je poučeval na Glasbeni šoli Franceta Šturma, nato pa bil osem let poslovni vodja programa v Slovenski filharmoniji. Je soavtor (skupaj z Andrejem Zupanom) monografije o razvoju klarineta z naslovom Klarinet.
Znajti se v Royal Opera House Muscat
Še danes je presenečen, da se je znašel v Omanu, kaj šele, da tu celo živi in dela, odgovori na vprašanje, kako je dobil menedžersko vlogo v kraljevi operni hiši, ki so jo uradno odprli oktobra 2011. Spleta okoliščin sicer ne razloži natančno, pa o njih lahko sklepamo, saj jih nakaže: osem let pred odhodom v Maskat se je v Slovenski filharmoniji ukvarjal s programom in organizacijo koncertov, gostovanj in turnej. Tako pač na kulturni sceni potekajo poslovne povezave: »Navezoval sem stike, spoznal prave ljudi, predvsem v mednarodnem okviru, in marsikdo lahko spozna tudi tebe, tvoje znanje in odlike. Svet glasbe je dovolj majhen in tako rekoč vsakdo kmalu pozna vsakogar, najsi bodo to večje mednarodne agencije, majhni in butični biroji, pomembna prizorišča in umetniki sami. Morda se sliši nenavadno, a tu zdaj pogosto srečam agente in glasbenike, s katerimi sem sodeloval tudi v Slovenski filharmoniji.«
Sultan Kabus, ljubitelj klasične glasbe
Impresivno sodobno operno stavbo je zasnoval sam sultan. Sultan Kabus velja za izjemnega podpornika umetnosti in tudi sam je ljubitelj klasične glasbe. Aleš ga sicer osebno še ni spoznal, v letu, odkar je tu, še ni prišel na nobeno predstavo. Žal, pravi. »To je monarh v pravem pomenu besede, kajti država je absolutna monarhija. Ker pa živimo v sodobnem svetu, je vodenje države sodobno. Vem, da je sultan izjemno zaposlen človek. Želel bi ga spoznati, občudujem ga, kajti v nekaj desetletjih mu je tako rekoč iz ničesar uspelo vzpostaviti sodobno državo s stabilno valuto, odličnim cestnim sistemom, mobilnim omrežjem 4G, univerzami, bolnišnicami in podobno. Novembra so Omanci praznovali 43-letnico njegovega vladanja; izjemno ga cenijo, spoštujejo. Razumem sultanovo priljubljenost, kajti v Omanu so službe in je urejen zdravstveni sistem. Za državljane je res dobro poskrbljeno.«
Dvorana ima izjemne tehnične zmožnosti: ponuja nekaj različnih postavitev, za vsako predstavo, koncert ali prireditev izberejo najustreznejšo dvorane, pripoveduje o svojem delu. »Najbolj tipični sta koncertna in gledališka postavitev, pri katerih se celotna, 700 ton težka akustična školjka skupaj z orglami (nemške izdelave – Philipp Klais, 4542 piščali, 50 ton) na tirnicah pomakne v zaodrje. Od postavitve dvorane je odvisno število sedežev – od 839 za operne predstave z velikim orkestrom v orkestrski luknji do 1091 sedežev za manjše koncertne postavitve. Prav tehnične zmožnosti zahtevajo tudi prilagajanje pri načrtovanju programa.«
Iskreno občinstvo: nagradi ali ostane hladno
Opaža nekaj zanimivega; namreč tako kot program prilagajajo občinstvu, ki je zelo raznoliko, se občinstvo prilagaja programu. »Simfonična glasba za lokalno prebivalstvo skoraj ni zanimiva, pride pa zato na takšne koncerte več 'expatov', tujcev, ki tu živijo in delajo. Prednjačijo seveda Britanci. Omanci imajo raje opero, folklorne predstave in glasbo sveta – skratka, zdi se mi, da so jim všeč živahnejše in bolj barvite ter dinamične predstave in prireditve. Poleg arabske glasbe so posebej priljubljeni glasbeniki iz Libanona, so pravi zvezdniki. Veliko zvezdnikov prihaja tudi iz Egipta, celo Sirije in Iraka. A ne glede na žanr, kdorkoli bo na odru, pa če ga občinstvo pozna ali ne, bo doživel zelo iskreno kritiko, ki ni okužena s predsodki, kar je na žalost vse prepogost pojav doma. Če bo nastop dober, ga bodo nagradili, v nasprotnem bodo ostali hladni in to se bo v dvorani zaznalo. Karkoli torej že postavimo na oder, mora biti predvsem dobro, in če je le mogoče, najboljše.« Poleg opernih in baletnih predstav ter simfonične in vokalne glasbe je na sporedu sodobni ples, jazz, arabska glasba, glasbe sveta, za to sezono so pripravili celo predstavo z borilnimi veščinami, pripoveduje o široko zastavljenem programskem konceptu. Kar pa je za nekdanjega programskega usklajevalca v slovenski glasbeni ustanovi, ki ponuja zgolj resno glasbo, precejšnji izziv. »Ni namreč najlaže uskladiti želje, predloge in možnosti. Programski okvir kraljeve opere za sezono dovoljuje pet ali šest različnih opernih ter dve ali tri baletne predstave, ob zadostnem številu predstav z arabsko glasbo.«
V Maskat tudi orkester Slovenske filharmonije
»Okoliščine za izbor zahodne klasične glasbe so posebne. Ta glasbena kultura je širši javnosti nekaj novega, to pa je treba upoštevati tudi pri izbiri programa. Začeti je treba nekako od začetka – z železnim repertoarjem, paziti na dolžino predstav, k rednemu program dodati tako imenovane dni odprtih vrat, družinske in izobraževalne dogodke z vstopnicami po izjemno ugodnih cenah, v rednem program pa ponuditi najboljše predstavnike posameznih zvrsti, najboljše soliste, operne hiše in podobno. V tekoči sezoni omeni Traviato, Figarovo svatbo, Seviljskega brivca in Rusalko, Orkester Simona Bolivarja, čelista Yo-Yo Maja, Marijinski teater, Dunajski državni balet, džezovsko zvezdnico Diano Krall, WDR Big Band ter solista Olgo Borodino in Maxima Vengerova.
Aprila v Maskat znova prihaja orkester Slovenske filharmonije, lani je tam odigral koncert z Brynom Terflom, tokrat bo sodelavec Bavarskega državnega baleta v treh predstavah Romea in Julije. Aleš se tega resnično veseli, sploh ker se bo srečal s svojimi sodelavci. »Slišati pogovor v slovenščini v Kraljevi operni hiši pač ni običajno. Čeprav sem zadnjič izvedel, ko sem na letališču čakal svoje starše in družinske prijatelje, da je z istim letalom potovala skupina slovenskih popotnikov, ki so menda imeli tudi predviden fototermin pred operno hišo, ki je v zelo kratkem času že postala turistična atrakcija.«
Prefinjena izmenjava vljudnostnih fraz
Življenje v Omanu doživlja naš sogovornik precej počasnejše v primerjavi z zahodnim. »To sicer za mnoge tujce, ki tu delamo, ne velja, zlasti v poklicih, podobnih mojemu, kjer večji del posla opravimo z zahodom. Sicer pa se hitro navadiš, da bo treba za vsako stvar malo počakati. Sledi še zagotovilo: brez skrbi, ni problema, prijatelj moj. Prijeten, dobrohoten in iskreno prijateljski odnos je tisto, kar lahko skoraj vsakič pričakuješ od domačina. Je pa najboljše, da se čim prej prilagodiš sistemu umirjenega toka dogajanja. Včasih je malce teže, kajti vedno znova je treba uskladiti počasnejši ritem dogajanja z lovljenjem terminov in drugimi poslovnimi zahtevami.
Poslovna pravila Omancev imajo svoje posebnosti. Točnost največkrat res ni običajna, sta pa zagotovo prijaznost in spoštljivost. Arabsko Drenik še ne zna, pozna pa nekaj vljudnostnih fraz. »Vedno znova me osupne, kakšna prefinjena izmenjava socialno-vljudnostnih fraz se zgodi ob vsakem srečanju. Kar me še bolj navdušuje, pa je to, da so Omanci iskreno topli in prijateljski ljudje. Sodelavci dostikrat pridejo k meni v pisarno, vprašajo, kako sem, kako je moja družina, ali sem lepo praznoval božič in podobno. Tako so mi tudi svetovali, ko sem se selil v Maskat, prav glede pravil poslovnega obnašanja: počakaj, razumi, da je družina prva, potem pride posel. To mi je všeč.«
Svinjina in alkohol
Kaj pa način obnašanja nasploh? »Zahodnjaki smo oblečeni po svoji izbiri; sicer za dame načeloma priporočajo bolj konservativna oblačila, a na cesti, v trgovinah ter na plaži, celo javni, vidiš prav vse, tudi dvodelne ženske kopalke, pa ni opaziti pretiranega nasprotovanja. Norme obnašanja v javnosti, po katerih živimo doma ali po katerih lahko živiš kjerkoli na zahodu, so povsem primerljive tudi tu. So pa seveda razlike: alkohola ni dovoljeno uživati na javnih mestih, v lokalih ga ne strežejo, prav tako ga ni v splošnih trgovinah, je pa na voljo v nekaterih izbranih hotelskih barih ali pubih. Obstajajo posebne trgovine, kjer z dovolilnico lahko kupiš tudi alkoholne pijače, v oddelku za tujce v eni izmed samopostrežnih trgovin pa svinjino, ki je v restavracijah in trgovinah ni mogoče dobiti.«
Prosti čas v vadiju
Zagotovo bo ostal še eno leto, za naprej pa ne ve, kajti v Omanu s tujci sklepajo pogodbe, ki so stvar dogovora. O mandatu tu ne govorijo.
