Vsi davki Janeza Novaka

Davki. Poleg smrti edina gotova stvar v slehernikovem življenju, je nekoč dejal ameriški državnik Benjamin Franklin. Slovencem se v prihodnjem letu obetajo novi; predvsem nepremičninski buri duhove in dviga na noge zdaj to, zdaj drugo interesno skupino. Koliko pa smo Slovenci sploh obdavčeni?

Zapletena stvar. Davki namreč. Celo za genialce, kot je bil Albert Einstein. Ta je ob neki priložnosti rekel, da je davek na dohodke nekaj, kar je zelo težko razumeti. Kako zapleteni so, je odvisno od države do države, in naša se ne more pohvaliti s preprosto davčno zakonodajo. To, da je več davčnih stopenj za različne davke, še nekako gre, ko pa ugotoviš, koliko izjem obstaja pri obračunu nekega davka, pa se vse skupaj zelo zaplete. Zaposleni delavci so obdavčeni tako, kmetje drugače, samozaposleni imajo spet svoje izjeme, da gospodarskih družb, ki so zgodba zase, niti ne omenjamo. Gospodarstveniki ob vsakem javnem nastopu pravijo, da je davkov preveč, država meni, da ne – minister Uroš Čufer je na televiziji zadnjič dejal, da je davčna obremenitev pri nas primerljiva s tisto v drugih članicah EU.

Najprej udari dohodnina

Glavni davek, ki ga posameznik plačuje državi, je dohodnina, ki se izračuna na podlagi dohodkov, ki jih v koledarskem letu prejme posameznik. Sem spadajo plača, avtorski honorarji, morebitni kapitalski dohodki, skratka vsi dohodki, ki jih posameznik prejme. Koliko dohodnine nam bodo dacarji odmerili, je odvisno od višine prejetih dohodkov in olajšav, ki jih kot zavezanci uveljavljamo. Zaradi enostavnejšega izračuna smo kot primer vzeli zaposlenega, recimo mu Janez Novak, ki prejema slovensko povprečno plačo, in na njegovem primeru izračunali davčno obremenitev.

Za izračun smo najprej poiskali podatek o povprečni plači. Kot so nam sporočili iz ministrstva za finance, je višina povprečne plače ocenjena na podlagi zadnjih podatkov SURS in napovedi UMAR o makroekonomskih kazalcih. »Za leto 2013 je tako ocenjena povprečna (bruto) plača v višini 18.214 evrov (oziroma 1517,84 evra na mesec).« Na ministrstvu so bili tako prijazni, da so za nas pripravili izračun, na podlagi katerega smo izdelali našo tabelo o davčnih obremenitvah Janeza Novaka.

Različne olajšave

Kot je razvidno iz naše tabele, zavezanec, ki prejme v tekočem letu samo povprečno plačo in obenem ne uveljavlja nobene druge olajšave, temveč le splošno olajšavo, bi moral na letni ravni plačati skupaj 2057 evrov dohodnine (mesečno 171 evrov). Zneski dohodnine pa se z uveljavljanjem različnih olajšav za vzdrževane družinske člane posledično znižujejo. Če bi denimo uveljavil še olajšavo za dva otroka, ki znaša skupaj 5086 evrov, bi njegova letna dohodnina znašala samo še 928 evrov. Zaradi višje olajšave bi »padel« v nižji davčni razred, kjer se obračuna 16-odstotna davčna stopnja, in ne 27-odstotna. Če ima davčni zavezanec poleg dohodka iz zaposlitve še depozit v banki ali delnice, ki mu prinašajo obresti oz. dividende (nad 1000 evrov), ali pa če oddaja nepremičnino, potem bo tudi od teh dohodkov plačal davek po stopnji v višini 25 odstotkov.

Prispevki za socialno varnost

Druga pomembna postavka, ki obremeni našo plačo, so različni socialni prispevki, ki jih plačujemo v različne blagajne, predvsem v pokojninsko in zdravstveno. Na prispevke ne bi smeli gledati podobno kot na davke, saj so nam z njihovim plačevanjem zagotovljene pokojnina in zdravstvene storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri zaposlenih se višina prispevkov določi s prispevno stopnjo na bruto plačo. Prispevki za socialno varnost zmanjšajo davčno osnovo za obračun dohodnine.

Kaj pravijo številke? Zaposleni davčni zavezanec prispeva vsak mesec od povprečne bruto plače 335 evrov oz. 4025 evrov prispevkov za socialno zavarovanje na leto, in sicer za pokojninsko zavarovanje 235 evrov (na leto 2823 evrov) za zdravstveno zavarovanje 97 evrov (na leto 1158 evrov) in še 3,64 evra (na leto 43,71 evra) za zavarovanje za porodniško in za brezposelnost. Ko naš Janez Novak plača prispevke in dohodnino, mu od plače ostane 1011 evrov.

Poleg tega pa se večina zavaruje še za doplačila v zdravstvu, t. i. dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar mesečno pri največji zdravstveni zavarovalnici Vzajemni znese 28,62 evra ali 343,44 evra na leto. Novaku tako ostane dobrih 982 za potrošnjo oziroma varčevanje.

Ni še konec

Davčni zavezanec pa mora seveda plačevati davek državi tudi kot potrošnik. Pri vsakem nakupu blaga ali storitve plača davek na dodano vrednost (DDV). Če gre za nakup hrane in podobnih nujnih življenjskih potrebščin, je davek določen po znižani davčni stopnji (9,5 odstotka od 1. julija 2013), za drugo blago in storitve pa po splošni stopnji DDV (22 odstotkov od 1. julija 2013). Koliko davka na dodano vrednost bo plačal na mesec ali na leto, je seveda odvisno od tega, koliko blaga in storitev bo kupil. Če predpostavimo, da na mesec porabi 75 odstotkov svojega neto zaslužka (povprečna neto plača) in da bo kupil približno 20 odstotkov blaga, ki je obdavčeno z nižjo stopnjo davka, preostalega pa obdavčenega po splošni stopnji, potem bi za DDV na leto prispeval v državni proračun okoli 1760 evrov, ali 147 evrov na mesec. Potem so tu še trošarine, ki jih posameznik (posredno) plača ob nakupu nekaterih dobrin, t. i. trošarinskih izdelkov, kamor spadajo tudi gorivo, tobačni izdelki, alkoholne pijače. Zgolj za ponazoritev: v ceni litra neosvinčenega 95-oktanskega bencina, ki trenutno znaša 1,488 evra, je obračunano 0,51416 evra trošarine.

Ali se obetajo novi davki?

Veliko se govori, da se nam v prihodnje obetajo novi davki. Kateri med njimi so že potrjeni, kateri so verjetni, in seveda, koliko bodo obremenili povprečno slovensko gospodinjstvo, smo vprašali na pristojno ministrstvo. »Vlada se je s Programom Stabilnosti zavezala, da bosta v tem letu glede prihodkov sprejeta dva pomembna trajna ukrepa: zvišanje stopnje DDV za 2 odstotni točki ter znižane stopnje za 1 odstotno točko ter prenovitev sistema obdavčitve nepremičnin. Izhajajoč iz zapisanega je v tem trenutku, torej že uveljavljen in sprejet (s 1. julijem 2013), ukrep zvišanja stopenj DDV, medtem ko v zvezi s predlogom zakona o davku na nepremičnine poteka še intenzivno usklajevanje s posameznimi interesnimi skupinami in koalicijskimi partnerji. Pričakovati je uveljavitev novega Zakona o davku na nepremičnine s 1. januarjem 2014. Sredi letošnjega leta se je uveljavil tudi nov davek na prodajo loterijskih srečk, v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo. Ta torej po novem obdavčuje nakup srečke po enotni davčni stopnji 10 odstotkov od njene vrednosti. Sicer so predvideni davčni ukrepi, skupaj s finančnimi učinki, zapisani v Programu ekonomskega partnerstva, ki ga je vlada obravnavala ta ponedeljek,« so odgovorili na ministrstvu za finance.

Višina nepremičninskega davka uganka

Očitno se davku na nepremičnine ne bomo mogli izogniti, vprašanje pa je, koliko nas bo udaril po žepu, pa tudi koga. Edino pravično bi bilo, da izjem, ki so v naši davčni zakonodaji pogoste, ne bi bilo. Kako je z obdavčitvijo nepremičnin danes? Če davčni zavezanec prebiva v svoji stanovanjski hiši, mora po sedanji ureditvi za hišo plačevati davek na premoženje in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Urejanje nadomestila za stavbno zemljišče je v občinski pristojnosti, zato se višina nadomestila razlikuje glede na to, v kateri občini je nepremičnina. Namreč, v nekaterih občinah nadomestila za stavbno zemljišče celo nimajo predpisanega. Po sedanji ureditvi je davčni zavezanec za oba davka skupaj npr. za atrijsko hišo v Ljubljani v velikosti 100 kvadratnih metrov plačal 147 evrov davka. Novi davek bo povečal davčno obveznost. Končne odločitve glede višine davka in kroga zavezancev za zdaj še ni. Največkrat je omenjeno, da bo davčna osnova za določen odstotek zmanjšana ocenjena vrednost nepremičnine po podatkih GURS, davek za stanovanjske objekte pa naj bi se obračunal po davčni stopnji 0,15 odstotka. Če bi se torej ocenjena vrednost atrijske hiše po prvotnem ovrednotenju GURS zmanjšala za 10 odstotkov in bi se uporabila davčna stopnja v višini 0,15 odstotka, bi lastnik omenjene atrijske hiše po novem plačal 506 evrov davka na nepremičnine. To pa je za 359 evrov ali kar za 3,4-krat več kot doslej.

Za konec povejmo, da so davki za davkoplačevalce tudi koristni, čeprav se to morda sliši nenavadno. Plačevanje davkov omogoča številne koristne javne dobrine, od šolstva, zdravstva, socialne države na sploh, cest, železnic do policije in obrambe države. Brez davkov tega ne bi bilo. Res pa je, da je tu pa tam del naših davkov porabljen neracionalno. Vemo kateri?