Tiskane izdaje
Pravite, da je vaše sporočilo preprosto, iskreno in učinkovito in da je pomagalo že številnim parom, ki so se znašli v krizi ali celo pred ločitvijo. Povejte, v čem je njegova moč, o kateri boste v prihodnjih dneh predavali tudi Slovencem?
Emerson Eggerichs: Vsi potrebujemo ljubezen in razumevanje, to sta bistveni sestavini vsakega dobrega odnosa. Univerza v Washingtonu je 20 let izvajala raziskavo med 2000 pari, in pokazala je, da sta ljubezen in spoštovanje najpomembnejša elementa v odnosu. Če tega ni, lahko odnos propade. Skupaj smo nadaljevali raziskovanje in ugotovili, da je v tem, kako spola doživljata konflikte, bistvena razlika. Sedem tisoč ljudem smo zastavili vprašanje: kako se počutite, ko ste v sporu z zakoncem oziroma partnerjem: neljubljeno ali nespoštovano? Kar 83 odstotkov moških je odgovorilo nespoštovano, 73 odstotkov žensk pa, da neljubljeno. Ko pari to dojamejo, lahko prekinejo tisto, čemur pravimo začarani krog. Ko je ženska prizadeta, se do moža vede nespoštljivo, on pa do nje neljubeče, kar pri njej spet izzove nespoštljivost in pri njem zavračanje in tako se začneta vrteti v začaranem krogu, iz katerega je težko izstopiti. To je žalostno, saj je večina ljudi dobronamernih. Ona ne želi biti do njega nespoštljiva, ampak išče zagotovilo, da jo ima rad. In on noče biti neljubeč, čeprav se obda s kamnitim zidom, kar je tipično moška reakcija. Ko je moški prizadet, pač ne joče in ne reče »morava se pogovoriti«, ampak preprosto umolkne. Z našo kampanjo želimo ljudem pomagati razumeti začarani krog in jim pomagati izstopiti iz njega. S tem sporočilom se poistovetijo tudi moški, saj je povedano v njihovem »maternem jeziku«. Postali smo strokovnjaki za razumevanje ženskih čustev, nismo pa veliko napredovali pri tem, kako motivirati moškega, da bi se z žensko povezal za vse življenje.
Verjetno je pomembno vlogo pri odkrivanju skrivnosti komuniciranja med spoloma imela tudi vaša žena?
Sarah Eggerichs: Včasih mu rečem: le kako bi ti napisal to knjigo brez mene?! (smeh) Moj mož ima veliko sposobnost razumevanja in vživljanja v žensko čustvovanje in razmišljanje, kar je glede na to, da je obdobje od 13. do 18. leta preživel v vojaški šoli, nenavadno, saj ni imel priložnosti spoznavati tega sveta. Ko je šel na univerzo, kjer sva se tudi spoznala, so ženske postale zanj nekakšen predmet študija, fascinirale so ga razlike med spoloma.
Letos praznujeta 40. obletnico poroke, tega, o čemer predavata zdaj, verjetno na začetku nista vedela?
Sarah: Stvari nisva poimenovala s temi izrazi. Je pa res, da sem tudi takrat, ko se je umaknil pred mano, vedela, da sem prekoračila mejo. Zdaj vem, da sem prestopila mejo spoštljivosti, da nisem komunicirala na pravi način.
Emerson: Moški in ženske komuniciramo na različen način, a s tem, kar učiva na seminarjih, moškim in ženskam pomagava, da se lahko srečajo na pol poti. Če se ženska moškemu približa na spoštljiv način, on to razume in se odzove. Prav tako kot se na iskreno moško opravičilo ženska vedno odzove in ne more drugače, kot da reče: tudi meni je žal.
Kako to, da so nesporazumi tako pogosti, da on in ona isto sporočilo slišita in dojameta različno?
Emerson: Jaz pravim, da ženske sprejemate sporočilo skozi rožnata očala, moški pa skozi modra. Za moškega je zelo pomembno, da dojame, da se žena ne moti, ampak je zgolj drugačna od njega. Stvari je treba dekodirati, kajti ko vstopita partnerja v začarani krog, se mnogi moški umaknejo, češ sit sem žalitev, sit sem negativnosti, sit njenih žaljivih reakcij … Poskušam pojasniti, da se ženska z njim ne konfrontira zato, da bi ga nadzorovala, ampak da bi z njim komunicirala. Pravi mu: Govori z mano, ali lahko razjasniva, kaj se z nama dogaja …
A moški se običajno o tem ne želijo pogovarjati…
Emerson: Da, to je popolnoma res. A on mora dešifrirati njeno sporočilo. Ona se odziva tako, ker se počuti negotovo, ogroženo, ker je ranljiva v tem odnosu. On pa mora dojeti, da je njena reakcija v resnici zanj kompliment, saj od njega nekaj potrebuje, želi. Ne želi ga spremeniti, užaliti. Ženskam pa poskušam pojasniti, da če se obnašajo neprimerno, moškemu pošiljajo napačno sporočilo. Grdi pogledi, žuganje, kričanje, prezir … na ta način moški ne bo slišal njenega srca in tega, kar mu želi povedati.
V vašem delu govorite o tem, da je iz začaranega kroga mogoče prestopiti v poživljajoči krog in pozneje celo v nagrajujoči krog. Lahko to pojasnite?
Emerson: Ko pari spoznajo, kako izstopiti iz začaranega kroga, se začnejo stvari dogajati in spreminjati z izjemno hitrostjo. Poživljajoči krog govori o tem, kako naj motiviramo drug drugega. Ne govorim o manipuliranju, temveč o motiviranju. Človeka je mogoče motivirati, poživiti in ljudje si tega želijo. Ključ do motiviranja drugega je v tem, da izpolnimo njegove najgloblje potrebe, zlasti v konfliktu. Kar poglejmo, kaj se zgodi, če se v prepiru moški opraviči z besedami: Oprosti, ker nisem bil ljubeč do tebe. To ni preprosto narediti, a je mogoče, če imaš dovolj poguma in si iskren. To dejanje ima izjemno moč. Ženin duh se bo zmehčal in rekla bo: Tudi meni je žal, da nisem bila spoštljiva do tebe.
Kot moški se morate odločiti, ali si želite imeti takšno moč in vpliv. Ker ženska si to želi. Podobno je s spoštovanjem: občudujte svojega moža bolj, kot se morda občuduje sam, verjemite vanj bolj, kot verjame sam vase. To ni preprosto narediti, a če vam uspe … Moški živijo in umrejo za čast. Njegova ljubezen poživlja njeno spoštovanje, njeno spoštovanje poživlja njegovo ljubezen. Moški od ženske potrebuje več kot le ljubezen, potrebuje tudi njeno spoštovanje. A seveda to potrebujejo tudi ženske.
Tretji, nagrajujoči krog govori o brezpogojnem spoštovanju ne glede na izkazano ljubezen. To ne pomeni, da opustimo vse omejitve, ampak da me z ničimer ne moreš pripraviti do tega, da te sovražim, preziram. Seveda ni preprosto. Odločiš se, da boš ljubeča oseba, ne glede na to, kaj ti drugi reče ali naredi. Ko se ljudje zavežejo brezpogojnemu, torej temu, kdo so, in ne kaj drugi niso, prinese to novo, izjemno dimenzijo. Če rečemo, da bomo srečni, ko bodo drugi do nas ljubeči in spoštljivi, vso moč položimo v njihove roke. A zakaj bi imel nekdo na nas tak vpliv? Bolje je, da sami ravnamo prijazno in spoštljivo. Verjamem, da je moj odgovor moja odgovornost. Če to počnemo dlje časa, lahko močno vplivamo na druge ljudi. Imamo izjemno moč, ki pa ni manipulativna ali zlobna. Z njo postanemo bolj kompatibilni in lahko nadzorujemo konflikte.
Kako pa je videti, kadar se spreta vidva, opremljena z vsem tem vedenjem? Analizirata ravnanje drug drugega ali tudi vaju preprosto odnese?
Emerson: Enkrat me je preganjala po hiši s knjigo v roki in se jezila: Kaj pa bi svetoval moškemu, ki se do svoje žene obnaša tako, kot se ti do mene? (smeh)
Sarah: To sem naredila le enkrat. (smeh) Če čutim, da sem prestopila mejo, to povem. Morda ne takoj, a to naredim. Hočem sprejeti odgovornost za to, kdo sem. Včasih rečeva ljudem, naj se zadeve lotijo s humorjem: pripnite si varnostne pasove, vstopamo v začarani krog! Tudi nama se to zgodi skoraj vsak teden, razlika je le ta, da midva veva, kako hitro izstopiti. Ljudem lahko pomagava tudi zato, ker sva sama izkusila te reči. Nobeno partnerstvo ni popolno, saj tudi nihče od nas ni.
Emerson: Napetosti se pojavijo in v njih seveda ne uživava. Ne živiva pa v zanikanju tega. Tako kot govoriva, tako tudi živiva. Nisva obremenjena s popolnostjo. Tudi za naju velja pravilo 80/20. Dvajset odstotkov časa v odnosu boste imeli težave, napetosti, nesporazume. Ljudje morajo vedeti, da se lahko izboljšajo, ne smejo obupati, ne smejo se prepustiti porazu. Tudi midva imava probleme, a sva še živa. Sarah je imela raka na dojkah, dvojno mastektomijo, jaz sem imel melanom, veva, da bova v prihodnjih 20, 30 letih umrla, veva, da bo prišlo obdobje trpljenja, veva, da lahko zboli kateri od najinih treh otrok. Ne veva, kako se bova odzvala na vse te težave, nihče od nas ne ve, kaj ga čaka. Zato ostajava ponižna, nič se ne pretvarjava.
Kaj po vašem mnenju najbolj ogroža zakon oz. partnersko zvezo?
Emerson: Mislim, da nerazumevanje oz. nesporazumi. Zato o tem tudi predavam.
Sarah: Ljudje se ne poročijo zato, ker se nimajo radi. Najprej smo prijatelji, potem pa se nekaj zgodi in iz zaveznikov postanemo nasprotniki, celo sovražniki. Ne gre za problem komunikacije, ampak za nerazumevanje, nesporazum o stvareh, ki si jih povemo.
Emerson: Če boste žensko vprašali, kaj vodi v dober zakon, bo rekla, da komunikacija.
In kaj bo rekel moški?
Emerson: Moški ne rečejo kaj dosti (smeh). Sicer vedo, da je to pravi odgovor, ni pa nujno, da tako tudi čutijo. Jaz pravim, da je pogoj medsebojno razumevanje. Parom poskušava dopovedati, da je večina njihovih prepirov posledica preprostega nesporazuma. Seveda govorim o dobronamernih ljudeh. In ko to dojamejo, se dinamika zakona spremeni, pari se spremenijo za vedno. Na milijone parov se znajde v začaranem krogu in naš cilj je, da jim povemo, da to ni nič neobičajnega, da nista naredila napake in da obstaja rešitev.
Ali izvajata tudi individualno svetovanje?
Emerson: Zasut sem s takšnimi ponudbami, a preprosto ni več časa. Zdaj narediva le še kakšno izjemo za tiste, ki jih osebno poznava in smo prijatelji. Večinoma pa izvajava konference po večjih mestih in poskušava nagovoriti čim širši krog ljudi. Septembra bo konferenca v Tampi na Floridi in najin cilj je, da se zbere 4000 ljudi. Udeležence v različnih obdobjih po koncu seminarja anketirava in po njihovih odgovorih veva, da sva na pravi poti. Pogosto od ljudi slišiva, da jih večletno obiskovanje zakonskih posvetovalnic ni nikamor pripeljalo, to, o čemer govoriva midva, pa jim je odprlo oči in spremenilo življenje. Pa ne mislim nič slabega o svetovanju, moj sin, recimo, je klinični psiholog. Verjameva, da če ljudem preneseva sporočilo o ljubezni in spoštovanju v prijaznem, neogrožujočem okolju, oni pa ga sprejmejo, nanje deluje dobrodejno. In to je zdaj najina misija.
Na povabilo ameriške vojske ste nagovorili tudi vojake v Iraku, nedavno so vas spet vabili predavat v eno od elitnih vojaških enot.
Emerson: Da, napete razmere, v katerih živijo vojaki, lahko poslabšajo tudi odnose med njimi, vse to pa lahko močno vpliva na njihovo varnost. Tudi oni se znajdejo v začaranem krogu ... Težko je komunicirati z najbližjimi po skypu le nekaj ur po tem, ko so morda na terenu izgubili kolega. A povedal sem jim, da so možje časti in da to zmorejo. Biti častni in ljubeči. Prevzeti morajo vse vloge: vojaka, moža in očeta. To zmorejo in morajo. Na tisoče vojakov nam je pisalo, kako je to spremenilo njihov zakon, pa tudi odnose v enoti.
Eden od vzrokov za številne ločitve in slabe zakone je nezvestoba, o kateri pa v vaši knjigi izrecno ne govorite. Kako to?
Emerson: Omenjam jo, a bežno, ker se osredotočam na tiste, ki so dobronamerni. Moj oče je prevaral mamo, ko sem bil star enajst let. Varanje ima razsežnosti epidemije. Verjamem, da se to pogosto zgodi zato, ker sta se zakonca zapletla v začarani krog, ne pa zaradi tega, ker njun odnos ne bi mogel funkcionirati. Pojavi se nekdo drug in ženska spet občuti ljubezen ali pa se mož ob drugi ženski spet počuti spoštovanjega. Če zakon kljub temu ni razpadel in vanj vpeljemo načelo ljubezni in spoštovanja, si lahko ljubljeno osebo pridobimo nazaj. Na najine seminarje pridejo skupaj celo pari, ki so se ločili. Od 40 do 60 odstotkov takšnih se pobota. Med množično obiskanimi srečanji, na katerih se zbere celo nekaj tisoč ljudi, mnogi spoznajo, da so naredili napako, ker so končali svoj prvi zakon.
Sarah: Posledice upoštevanja načela ljubezni in spoštovanja se hitro pokažejo. To naj bi postal način življenja, nekaj, čemur sledimo vsak dan. Navdušuje me dejstvo, da imamo to moč, da lahko ljudi prosimo za odpuščanje, če smo jih prizadeli.
V knjigi se pogosto sklicujete na boga in navajate biblijske citate, a potreba po ljubezni in spoštovanju je univerzalna, z njo nagovarjate najbrž vse, verne in neverne?
Emerson: Moja knjiga je bila sicer napisana za krščansko skupnost in razmišljam, da bi bilo smiselno napisati še eno za neverujoče. Tega se zavedam tudi ob tem obisku in seminarjih, ki jih bova vodila za Slovence. Ne vsiljujeva svoje agende, najin pristop je tudi sekularen. Sam sem doktor znanosti, akademik in rad imam teme, o katerih predavam. Razumem ljudi, ki imajo drugačen življenjski nazor. Nisem bil vzgojen v krščanski veri, moji starši so se prepirali, in če pogledam nazaj, bi bil presrečen, če bi jima kdo pomagal urediti njun odnos. Ker potem jaz ne bi močil postelje do 11. leta.
Verjamem pa v to, da moramo spoštovati starodavno znanje. O zakonu največ govorijo v Novi zavezi, v Pismih Efežanom. In bistveno sporočilo je: mož naj ljubi in žena naj spoštuje. V teh izrekih je modrost. In vedno znova sem presenečen, kako se stvari ujemajo. Verjamem v to, da je treba spoštovati mišljenje prednikov, zlasti tistih, ki so trpeli.
Knjigo ste posvetili ljubezni vašega življenja, ki je še vedno ob vas. Kaj menite o tem, ko partnerji po letih skupnega življenja ugotovijo, da je odnos slab in da so si morda izbrali napačnega?
Emerson: Ko govorimo o življenjski ljubezni, se moramo zavedati, da se je ljubiti in spoštovati treba naučiti. V Indiji, kjer je večina zakonov dogovornih, so partnerstva boljša in trdnejša kot na zahodu, kjer imamo o ljubezni romantično predstavo. Predajamo se tej predstavi, da mora biti človek, s katerim smo, tisti pravi. Resnično vprašanje pa je, ali sem jaz tisti pravi, in ne, ali sem našel pravega. Verjamem, da nas lahko nekdo prevara in se pokaže, da ni tak, kakor se je predstavljal. A takšnih primerov je statistično zanemarljivo malo. Večina ljudi vstopi v začarani krog.
Sarah in jaz izhajava iz najinega prijateljstva in ga krepiva. Ni bistveno, kako biti ljubimca, ampak kako graditi prijateljstvo. Potem bo tu tudi intimnost in povezanost. Treba se je vprašati, katere sestavine omogočajo, da partnerja živita življenje, v katerem se imata rada. In spet pridemo nazaj k ljubezni in spoštovanju. Preveč ljudi razmišlja, da so se zvezali z napačnim. A povem vam, ko si začneta spet izkazovati ljubezen in spoštovanje, se tisti človek, s katerim ste se poročili, kar nenadoma vrne. Vprašaš se: Pa kje je bil? Ampak zdaj je spet tu!
