Zasoljeno ceno (vselej) upraviči prestiž

Nič nenavadnega ni, da najdražjih vstopnic hitro zmanjka, je podatek, da so za oktobrsko gostovanje slovite ruske sopranistke Ane Netrebko v Ljubljani prodali že skoraj vse najdražje, po 195 evrov, komentiral Darko Brlek, direktor javnega zavoda Festival Ljubljana. Kajti takšni ekskluzivni dogodki so predvsem za – jet set, šele zatem za (druge) ljubitelje kulture, se je nasmehnil.

V zgodovini Slovenije sta bila doslej dva koncerta klasične glasbe, za katera so bile (najvišje) cene vstopnic bistveno višje od običajnih, je povedal Darko Brlek: to sta bili gostovanji Joseja Carrerasa in Luciana Pavarottija, torej prav tako opernih zvezd. Prvi je nastopil leta 1995, drugi dve leti zatem, oba v Ljubljani. »Cena za Carrerasov koncert je bila tedanjih 300 nemških mark, kar je bilo izjemno veliko, podobno za Pavarottijevega,« se spominja sogovornik. Po njegovem mnenju pri takšnih dogodkih ljubezen do kulture ne igra ključne vloge, bistven je prestiž. Pri čemer ni Slovenija nikakršna posebnost, podobno je v tujini.

Redka ekskluziva = uspeh

Ali pripravo ekskluzivnih koncertov, kakršni so (bili) omenjeni trije, torej sploh spremlja negotovost oziroma bojazen, da ne bodo razprodani? »Ne. Če bi bili pogostejši, pa bi seveda morali razmisliti o drugačnih cenah. Navsezadnje te tudi zrcalijo standard mesta oziroma države gostiteljice. Muzikal Jesus Christ Superstar, ki je konec avgusta šestkrat napolnil Križanke (v teh je na voljo okoli 1200 sedežev, op. p.), bi bil v velemestih, kot so Dunaj, London in New York, zagotovo trikrat dražji; v Ljubljani so bile vstopnice za predstavo 39 in 49 evrov. V Dunajski operi stanejo najboljši sedeži okoli 400 evrov!« je povedal Brlek.

Najdražje vstopnice za dogodke letošnjega, 60. Festivala Ljubljana (začel se je konec junija, končuje pa se 13. septembra) so v predprodaji povečini po 79 evrov; na dan dogodka so cene za 50 odstotkov višje, je povedal sogovornik in ob tem poudaril, da mora Festival Ljubljana kot javni zavod načrtovati tudi dogodke, ki so cenovno sprejemljivi za širše občinstvo. »Cene so letos enake kakor lani, pa tudi prihodnje leto jih ne nameravamo višati. Je pa bil obisk to poletje podoben kakor lani.«

Bolj znani, bolj zaželeni

V programski knjižici letošnjega Festivala Ljubljana sta bila dva koncerta, o katerih ni bilo niti ščepa dvoma, ali bosta razprodana, se je nasmehnil Brlek. To je bil nastop Dunajskih filharmonikov, uvodni koncert v festivalsko poletje (cene vstopnic: 89, 79 in 49 evrov) ter jutrišnji koncert Orkestra Marijinskega gledališča iz Sankt Peterburga (79 in 35 evrov). »To sta dogodka, ki sodita v špico. Zanju ni bila potrebna niti promocija.« Slovensko občinstvo je torej precej zahtevno, čeprav hkrati najraje izbira tisto, kar je svetovno znano, ugotavlja sogovornik. »Vsakič ko pripeljemo koga, ki je odličen, a v slovenski javnosti skoraj neznan, imamo težave. Tak primer je bil letos Roby Lakatos (Vražji goslač, op. p.). Križanke smo napolnili, a komajda, ljudje pa so na koncertu ponoreli od navdušenja. Naslednjič, če ga bomo še kdaj povabili, bo zagotovo popolnoma drugače.« (Cene vstopnic? 29 in 39 evrov.)

Direktor Festivala Ljubljana sicer meni, da je obiskovanje prireditev med Slovenci razmeroma visoko na prednostni lestvici. »Če se poleti sprehodite po Ljubljani, lahko opažate, kako širok je nabor najrazličnejših dogodkov in kako dobro so obiskani, naj gre za takšne za nič ali za sto evrov.« Pa kriza? Je kaj vplivala na obiskovanje prireditev? »Malce že. Opažamo, na primer, osip abonmajev v različnih institucijah, čedalje več ljudi kupi vstopnice skoraj v zadnjem hipu,« pritrdi Brlek.

Podobno – prelaganje nakupa vstopnic na zadnje dni pred dogodkom in hitra prodaja najdražjih – je tudi pri koncertih rock, metal, pop, elektronske ... glasbe. »Tretjino, tudi polovico vstopnic prodajo v zadnjem tednu pred koncertom,« je povedal Bojan Rojko, ki se deset let ukvarja z medijsko promocijo koncertov. Najprej poidejo najdražje. Vselej obstaja majhna skupina obiskovalcev, recimo, deset odstotkov, ki bo kupila najboljše vstopnice, najpozneje pa praviloma poidejo najcenejše, pojasni.

»Po mojih izkušnjah se je največ obiskovalcev mogoče nadejati na koncertih rocka, metala in elektronike. Ti imajo najbolj zvesto občinstvo. Je pa v Sloveniji težko prirejati, recimo, pop koncerte: veliko ljudi, ki poslušajo pop glasbo, ne pozna izvajalcev, pesmi slišijo večinoma po radiu in so jim preprosto všeč. Pop glasba ima tako manj zvestih poslušalcev. Precej obetavni so še družinski koncerti. RBD (Rebelde) so leta 2008 razprodali štiri velike Hale Tivoli, eno celo v uri in 20 minutah! Kolikor vem, se kaj takega v zgodovini Slovenije še ni zgodilo,« se spominja Rojko. Vstopnice so stale 45, 49 in 69 evrov.

Precej dober obet za prireditelje koncertov so v Sloveniji tudi nastopi izvajalcev z območja nekdanje Jugoslavije; obiskovalcem so blizu, prirediteljem pa veliko lažje dosegljivi kot tuji zvezdniki. Navsezadnje so ti tudi neprimerljivo dražji, slovenska koncertna prizorišča pa ne zmorejo nekaj deset tisoč obiskovalcev kakor ponekod v tujini, prav tako ni kritične mase zanje, razmišlja Rojko. »Vseskozi je treba kalkulirati, kolikšna naj bo cena vstopnic, da jih bodo ljudje kupili in da prireditelji ne bodo končali v minusu.« V nasprotju s koncerti klasične glasbe so vstopnice za koncerte tujih rockovskih, pop in drugih zvezd v Sloveniji zelo podobne kakor v tujini, čeprav imamo manjši trg, manjša prizorišča in manjšo kupno moč, je dodal, poleg tega so ti nastopi zelo redko sponzorsko sofinancirani, stroški za skupino in organizacijo pa so prav tako visoki kot v bolj »hvaležnih« okoljih.