Zavrženi mačji mladiči: Rasti, Forest, rasti!

Kaj storiti, ko jih najdemo, in kako poskrbeti, da bo žalostnih zgodb manj.

Objavljeno
06. julij 2013 20.06
Taja Topolovec
Taja Topolovec

Mali oranžni Forest, ki s svojim živahnim značajem takoj pridobi oboževalce, je samo eden izmed na stotine mačjih mladičev, ki vsako leto zavrženi končajo na cestah, v jarkih, gozdovih in smetnjakih. Samo nekateri med njimi imajo srečo, da jih najdejo še žive in pravočasno pridejo k ljudem, ki jim znajo zagotoviti primerno oskrbo, da bodo morda le preživeli najbolj kritične tedne in zrasli v odrasle mačke.

Pri Forestu je šlo za mačjo dlako, saj je bil že v kritičnem stanju. V gozdu so ga očitno zavrgli že pred dnevi, v senci je počasi umiral od lakote in dehidracije. Najditeljica mu je najprej poskušala pomagati sama, nato pa se je obrnila na Mačjo hišo, neprofitno organizacijo za oskrbo mačk in ozaveščanje, kjer imajo z zavrženimi sesnimi mladiči veliko izkušenj. Trenutno imajo namreč prostovoljci pod njihovim okriljem v oskrbi več kot sto muckov: nekatere so našli zavržene posamično, druge v leglu, mnogi so bili bolni ali poškodovani, nekatere pa so skrbniki zavrgli kar skupaj z mačjimi mamami, ki so še same napol mladiči.

Glede na število mlečnih zob in razvitost ušes je Forest kljub majhnosti star približno šest tednov, vendar je tristo gramov lažji, kot bi moral biti. Po večdnevni intenzivni oskrbi začenja samostojno jesti in se vse bolj obnašati kot mladiči njegove starosti. Njegov rep je zlomljen na treh mestih, kakšne posledice na notranjih organih je povzročilo dolgotrajno stradanje, še ni mogoče predvideti. S primerno hrano in veterinarsko oskrbo se zdaj trudijo, da bi Forest prerasel nesrečni začetek življenja in nekoč kot odrasel kastriran maček kraljeval v svojem domu.

Prošnje vsak dan

Kljub vsem preventivnim programom in ozaveščanju o pomenu dovolj zgodnje sterilizacije in kastracije mačk, ki jih zadnja leta izvajajo tako društva in neprofitne organizacije kot zavetišča, se vsaka pomlad še vedno začne s klici najditeljev. Našli so zapuščene mačje mladiče ali pa mačko, ki jih je skotila tako rekoč na njihovem pragu, kako naj jim pomagajo, se glasijo prošnje za pomoč. Zavetišča in prostovoljci, ki skrbijo za zapuščene živali, imajo tako do poletja vsako leto nameščenih veliko mladičev, ki jih je treba primerno oskrbovati in zdraviti do dvanajstega tedna starosti, ko jim začnejo iskati nov dom za naslednjih 15 do 20 let, kolikor traja življenje zdrave, dobro oskrbovane mačke, ki ji onemogočimo prečkanje nevarnih prometnih cest.

Najpogostejša napaka, ki jo z najboljšimi nameni naredijo najditelji zavrženih mladičev, je hranjenje s kravjim mlekom, ki ga pogosto še dodatno redčijo z vodo, kar lahko vodi v resnejše prebavne težave in celo smrt zaradi dehidracije. »Hraniti začnejo še podhlajene mladiče, mleko jim vlivajo v gobček, ne da bi mladič požiral, s čimer mu lahko zalijejo pljuča,« opozori Helena Jovanovič Hacin iz Mačje hiše, kjer skrbijo tudi za malega Foresta.

Kaj torej storiti, ko želimo pomagati zapuščenemu mucku?

Pri Mačji hiši priporočajo, da najprej vedno preverimo, ali v bližini mladičev ni mačje mame, ki se bo morda vrnila k njim. Nikakor jih namreč ne želimo ločiti od mame, saj tako resno zmanjšamo možnosti njihovega preživetja, hkrati pa ogrozimo zdravje mačke, pri kateri lahko prehiter odvzem sesnih mladičev vodi do resnega zapleta z mastitisom.

Tudi če najdemo mladiče v top­lem delu leta, potrebujejo v prvih tednih za preživetje stik z zunanjim virom toplote. Če pri roki nimamo termoforja, si lahko pomagamo tudi s steklenicami s toplo (vendar ne vročo) vodo, ki jih zavijemo v brisačo. Prav tako mladiči najprej niso sposobni samostojnega izločanja. Izločanje urina in iztrebljanje namreč prve tedne z nego spodbuja mačja mama, zato moramo pri zapuščenem mladiču poskrbeti tudi za redno stimulacijo izločil.

Oskrba je zahtevna, tako časovno kot finančno, predvsem pa ob sreči potrebujemo tudi dovolj znanja in strokovne podpore. »Mladiča, starega do štirinajst dni, hranimo s formulo za mačje mladiče po prilagojeni steklenički, in sicer podnevi in ponoči na približno tri ure ali manj, pozneje pa se število obrokov zmanjšuje. Po četrtem tednu ga začnemo postopoma dohranjevati s kakovostno svežo hrano in briketi za mačje mladiče,« osnovno oskrbo, ki vključuje tudi skrb za spodbujanje izločanja po vsakem obroku, povzemajo pri Mačji hiši. Najdene mladiče bi moral čimprej pregledati veterinar, ki se na oskrbo tako mladih mačk dobro spozna, prav tako nam mora nekdo z izkušnjami pokazati, kako negovati žival. Ob najdbi, sploh če imamo prvič stik z mačjimi mladiči, se je zato najbolje obrniti na organizacijo, ki ima izkuš­nje z oskrbo osirotelih mladičev ali legel.

Seveda pa mačji mladiči zahtevajo več kot samo skrb za hranjenje in nego. Tudi če so na videz popolnoma zdravi, kar je manj pogosto, kot se zdi na prvi pogled, potrebujejo do tretjega meseca starosti redno veterinarsko oskrbo, ki vključuje vsaj večkratno odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev s primernimi sredstvi ter cepljenje proti kužnim boleznim. Pred dosego spolne zrelosti, ki lahko nastopi že v četrtem mesecu starosti, pa je treba poskrbeti tudi za sterilizacijo in kastracijo ter tako preprečiti pobege, markiranje samcev ter novo neželeno leglo, iz kakršnega prihajajo Forest in vsi drugi mladiči, ki so zdaj v oskrbi prostovoljcev po Sloveniji.