Berglöf: »Pretrgajte škodljive povezave med državo, bankami in podjetji«

Švedski ekonomist Erik Berglöf je od leta 2006 glavni ekonomist in posebni svetovalec predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj, pred tem pa je bil direktor Inštituta za tranzicijsko ekonomiko v Stockholmu. Predaval je na Université Libre v Bruslju, Harvardu, Stanfordu in MIT ter svetoval IMF, Svetovni banki in OECD.

Gospod Berglöf, pogovarjava se na Bledu, ki velja za enega najlepših krajev v Sloveniji in širši okolici. Po drugi strani pa sva v evropski državi, ki je med najbolj prizadetimi zaradi recesije. Kako vi vidite ta kontrast med lepoto narave in hudo gospodarsko krizo pri nas?

Seveda, lepoto narave opazim najprej. Se pa zavedam tudi gospodarskega položaja in opažam tudi nekatere pozitivne znake. Tako je nekaj dokazov, da se hitrost padanja pri vas upočasnjuje, zraven pa prihaja tudi nekaj opogumljajočih novic z evrskega območja. Tudi vaša vlada se zdi odločena, da se spoprime s problemi v gospodarstvu, enako zdaj velja tudi za centralno banko z novim guvernerjem. To so pozitivne stvari. A na drugi, negativni strani so globoki strukturni problemi, ki so tu že dolgo časa in so vir vseh težav, s katerimi se Slovenija ukvarja tudi ta čas. Gre za škodljive povezave med podjetji, bankami in državo in pomanjkanje pripravljenosti, da bi sistem odprli navzven, za tuje investitorje. To je največji izziv, s katerim se boste morali spoprijeti kredibilno. A to je hkrati tudi priložnost, da rešite probleme, ki jih ima Slovenija. Slovenija je v preteklosti rasla, skoraj ne da bi povečala produktivnost. To dokazuje njen zaprti sistem. Da zaključim: položaj pri vas je resen, ukvarjati se morate s precej hudimi težavami, a to je hkrati tudi priložnost, da iz tega procesa izidete z višjo gospodarsko rastjo.

Maloprej sem vas videl v pogovoru z novim guvernerjem Banke Slovenije. Ste se tukaj na Bledu srečali še s kakšnimi drugimi slovenskimi predstavniki? Kakšen vtis ste dobili?

To seveda ni bila edina priložnost, da se srečam s predstavniki Slovenije. Je pa pozitiven signal, da zdaj pri vas prevladuje splošna zaveza premierke, ministra za finance, centralne banke in njenega guvernerja, da ukrepajo in se posvetijo tem zelo velikim problemom, ki ne bodo rešeni čez noč. Zato bodo zahtevali trdno zavezanost in tudi nekaj sreče. Zelo pomembno pa bo tudi sodelovanje mnogih strani, vključno z mednarodnimi organizacijami.

Ali nova vlada Alenke Bratušek, ki je na oblasti od marca letos, dela prave stvari ob pravem času?

Smer je prava, ukrepanje pa bi bilo lahko tudi hitrejše. A to ni le posledica težav v Sloveniji, temveč tudi nekaterih težav v evropski in mednarodni skupnosti. Zato za nekoliko počasnejše ukrepanje od zaželenega ne bi okrivil le Slovenije.

Evropska komisija nam je konec maja naložila zelo konkretne roke, zahteve in ukrepe za znižanje presežnega proračunskega primanjkljaja ter sanacijo in normalizacijo bank. Se strinjate, da Slovenija od tedaj svojega avtomobila ne šofira več povsem sama?

Podobno je v gospodarstvu. Ko recimo neko podjetje zaide v težave, se posojilodajalci vključijo v ravnanje menedžmenta, to je povsem razumljivo. Še vedno mislim, da ima Slovenija veliko možnosti, da reši svoje težave brez prevelikega vpletanja drugih voznikov.

Naša država je bila pred pol leta na tapeti vseh vplivnih evropskih in svetovnih medijev kot »novi Ciper« in kot možna nova padla domina v evrskem polomu. Te govorice so kasneje potihnile, a jih v prihodnje seveda ne kaže izključiti, zlasti če bodo uradniki v Bruslju oktobra ugotovili, da nismo opravili zadane domače naloge. Kakšen odziv evropske komisije se vam zdi najbolj verjeten?

O tem težko sodim, saj gre za mnenje Bruslja. A vsaj kar zadeva EBRD, smo zelo pripravljeni sodelovati pri prestrukturiranju vašega bančnega in podjetniškega sektorja. Pomembno pa je, da oblikujete gospodarski okvir z znanimi pravili igre in jasnimi in kredibilnimi zavezami vlade ter z vključenostjo slovenskega bančnega sektorja in bank iz tujine. To je za nas prvi pogoj, da pristopimo zraven in sodelujemo. Podobne stvari lahko pričakujemo tudi od evropske komisije, ki zagotovo pričakuje kredibilne odgovore. Še posebej, ker je zraven nekaj zgodovinskega nezaupanja kot posledice ravnanja v preteklosti. In da ponovim, čas je tukaj zares ključen. Bolj ko čakamo in odlašamo, večja bo luknja v vašem bančnem sistemu in težje se bo spoprijeti z njo.

Ko že omenjate počasnejše ukrepanje od zaželenega in potrebo po karseda hitri sanaciji bank: še kar čakamo na prve prenose slabih terjatev iz slovenskih bank, najprej iz NLB, na tako imenovano slabo banko oziroma družbo za upravljanje terjatev bank. Ta bi moral biti po prvotnih načrtih opravljen že do konca junija, a se je nato stvar zavlekla v jesen zaradi evropskega diktata, da morajo naše banke pregledati tuje revizorske hiše. Je ta zahteva potrebna?

Kot sem dejal, je lahko tudi zgodovina vzrok za nekaj nezaupanja. A ne bi preveč o tem, pač treba je živeti s tem, da pridobite kredibilno zunanjo oceno. Pomembno pa je, da je ta izvedena zelo hitro. A še posebej, ko govorimo o prenosu terjatev, ki so v bilancah državnih bank, v drug del bilance države, je pomembno, da se vsi strinjajo z načinom vrednotenja – šele nato se lahko ti prenosi izpeljejo. Tu pa bi dal več poudarka temu, da pridobimo pravo oceno vrednosti in nato nadaljujemo.

Naša premierka je doslej evropskim oblastem zagotavljala, da Slovenija ne potrebuje denarja, temveč le čas, da postori svoje. Se strinjate z njo?

To je izvzeto iz konteksta, tako da ne morem komentirati. Mislim pa, da Slovenija potrebuje nekaj vdihov svežega zraka, ki jih lahko zagotovi podpora od zunaj. Da bi država dobila to podporo od zunaj, pa mora oblikovati konsistentne, koherentne in kredibilne zaveze za prestrukturiranje bančnega sektorja in podjetij. In to v obeh primerih: če se želi obrniti na mednarodne kapitalske trge ali pa na mednarodne finančne inštitucije.

Se vam zdi primerno, da Slovenija dobi finančno podporo za sanacijo bank – govora je o nekaj milijardah evrov – tudi prek evropskega mehanizma stabilnosti? Ta denar je na voljo, a doslej še ni bil uporabljen. Vemo, da v vladi nad tem doslej niso bili navdušeni.

Zavedam se, da ni nikoli ravno prijetno biti poskusni zajček. Ne bi se zanašal zgolj na to podporo, ki je še vedno nepreizkušena in ne dovolj gotova. Ne glede na to, za kakšno podporo bi se odločili – ali od kapitalskih trgov ali pa mednarodnih finančnih inštitucij (IMF ali evropskih inštitucij) –, morate izpeljati nujne ukrepe in pokazati kredibilna znamenja, da ste se pripravljeni soočiti težavami pri upravljanju podjetij in bank – in da ste pripravljeni povabiti tudi tuje investitorje, da so del te zgodbe.

Gospod Berglöf, prihajate iz Švedske, ki še vedno velja za zelo socialno ozaveščeno državo. Nekateri nujni ukrepi – zlasti za uravnoteženje proračuna – bodo zahtevali precejšnje reze v plače, pokojnine, socialne transferje, torej v socialno državo. Je sploh mogoče najti ravnotežje med varčevalnimi ukrepi in gospodarsko rastjo?

Tu bi opozoril na našo izkušnjo iz leta 1991, ko smo imeli zelo resno bančno krizo. Tedaj smo imeli srečo, da so šle razmere v zunanjem okolju precej bolj na roko kot zdaj. To nam je pomagalo, a kljub temu smo imeli zelo hud padec BDP, ljudem pa so se prejemki precej znižali. Za izhod iz krize smo spremenili tudi državo blaginje, nato pa smo v desetletju po krizi vseskozi dosegali zelo hitro rast produktivnosti, ob postopni reformi sistema blaginje. Nedavno je šel švedski sistem blaginje še skozi nove spremembe, ki so bile posledice zadnje krize. Veliko ljudi se je predčasno upokojilo ali pa so kako drugače izstopili iz aktivne delovne sile. Če je kriza izkoriščena na pravi način, lahko poveča produktivnost v gospodarstvu, kar Slovenija zdaj še posebej potrebuje. Ob tem pa lahko pripomore tudi k spremembi sistema blaginje, ki je bolj povezan z rastjo produktivnosti.

Že, ampak vsaj v Sloveniji za zdaj še ni videti luči na koncu tunela, BDP še kar pada, kar je za ljudi precej frustrirajoče. V nasprotju z razmerami drugod po Evropi in v območju evra, kjer se zadnje dni kažejo znaki sicer šibkega gospodarskega okrevanja.

Tudi vas bi moralo opogumiti izboljšanje razmer v evrskem območju, ki bo pomagalo tudi Sloveniji. Pri vas se gospodarstvo še krči, a se je krčenje upočasnilo, kar je zagotovo pozitivno. Sam se spomnim tudi švedske krize, ko je bilo zelo težko ugledati luč na koncu tunela. V prihodnje bo za vas zelo pomembno povečanje produktivnosti, ki doslej ni bilo realizirano. Do tega pa lahko pride le z odpiranjem gospodarskega sistema, boljšim korporativnim upravljanjem in boljšim delovanjem bank in podjetij. Ta kriza bo pripomogla k temu, da se bo to tudi zgodilo. Prenosi terjatev na slabo banko in prestrukturiranje podjetij bodo povečali produktivnost v Sloveniji. Gospodarstvo zdaj pritiska navzdol prav visok delež slabih posojil. Ta problem zahteva veliko menedžerskega časa, ki bi bil sicer lahko porabljen drugače. Če povzamem, resda lahko pričakujete nekaj bolečih stvari v bližnji prihodnosti, a to je tudi priložnost, da nato spet dosegate znatno gospodarsko rast.

Se strinjam, toda kako v tem vmesnem obdobju, ki lahko traja kar nekaj časa, poskrbeti za ljudi, ki jih je kriza že zdaj najbolj prizadela: mlade, brezposelne, upokojence itd.? Predvidevam, da bo tudi vlada zelo težko politično preživela nekatere sicer nujne reforme, proračunske reze in ukrepe, ki jih nalaga Bruselj. Čaka nas kar precej socialne in politične nestabilnosti.

To se je dogajalo tudi švedski vladi, ki se je s krizo ukvarjala leta 1991. Ne bi sicer rad špekuliral, a mislim, da bo vlada, ki se bo kredibilno lotila prestrukturiranja bank in podjetij, dobila zaupanje volivcev in mednarodne skupnosti. Vem pa, da gre za zelo težke in zahtevne ukrepe in da se moramo pri tem zavedati tudi položaja najbolj ranljivih skupin ljudi in jih zaščititi.

Kako verjeten pa je prihod trojke v Slovenijo?

Tega sem se v pogovoru že nekajkrat dotaknil. Tisto, kar mora biti storjeno, je neodvisno od prihoda trojke. In Slovenija ima veliko možnosti, da to stori brez trojke. Imamo pa sicer veliko primerov držav, kamor je prišla trojka ali mednarodne finančne inštitucije, pa so od tega imele korist. Poglejmo recimo Romunijo, kjer so imeli kar nekaj časa opravka s trojko, pa zdaj dosegajo zelo uspešno gospodarsko rast. Zavedam pa se, kakšno konotacijo ima trojka po izkušnji Grčije in Cipra. A tu je tudi nekaj pozitivnih primerov. Pomembno pa je tudi, da se je s svetovno gospodarsko krizo zelo spremenil občutek, kaj vse bi lahko vključeval takšen program trojke. Več je govora o socialnih vidikih, o potrebi po socialni vzdržnosti takih aranžmajev.

Je EBRD pripravljena vstopiti v lastniško strukturo slovenske družbe za upravljanje terjatev bank?

Tu je za naše sodelovanje absolutno ključen trden okvir. Ta družba potrebuje še posebna zagotovila za varnost [naložbe] in za zdaj taka zagotovila še težko vidimo. Tu je še nekaj drugih rešitev glede tega, kdo bi lahko investiral v to družbo, ki so bolj pomembne od vstopa EBRD. Vendar našega prihoda v prihodnje ne izključujem, če bodo za to podane prave možnosti.

Dobro, pa EBRD, nekoč že solastnica NLB in SKB, zdaj razmišlja o vstopu v katero od slovenskih bank? Govora je bilo o NKBM.

Seveda, absolutno. Ne bi sicer želel govoriti o konkretnih transakcijah, vendar smo zelo odprti za kaj takega. Seveda tudi tu ob predpostavki zelo enostavnih in jasnih pravil igre ter ob zavezanosti vlade, mednarodnih inštitucij in zasebnih tujih in domačih bank.

Kako pa ste v EBRD zadovoljni s preglednostjo in učinkovitostjo naložbe v šoštanjsko Teš 6, za katero ste doslej prispevali za nekaj sto milijonov evrov posojil?

Tega pa ne želim komentirati.

V Sloveniji je zdaj 17 bank. Vaša izjava ob robu blejskega foruma, da je morda pri nas prostora le za pet bank, je vzbudila precej pozornosti. Kako jo pojasnjujete?

Splošno prepričanje je, da je zdaj v Sloveniji preveč bank. Seveda natančnega števila bank ne moremo vnaprej določiti, saj prihaja veliko nove regulative, ki bo spremenila naravo bančništva. V vsakem primeru pa bo v prihodnje bank znatno manj, kot jih je danes.

Poslušalci na blejskem forumu so z zanimanjem prisluhnili tudi vaši izjavi, da je Slovenija doslej prehodila 30 od stotih stopnic na poti iz krize. Tako ste se odzvali na izjavo finskega ministra za evropske zadeve Alexandra Stubba, ki je poprej izrazil prepričanje, da je evrsko območje na poti iz krize prestopilo že 70 stopnic. Kako to pojasnjujete?

Hotel sem povedati, da morate nasloviti strukturne pomanjkljivosti v vašem gospodarskem sistemu. Skratka, da morate odpreti bančni sistem, pretrgati nekatere škodljive povezave med bankami in podjetji, zmanjšati vlogo države kot lastnice v bankah in podjetjih. Če boste to postorili, si boste v Sloveniji ustvarili veliko priložnosti za izboljšanje produktivnosti in gospodarsko rast. S tem ko boste privabili neposredne tuje naložbe, boste dobili tudi nove veščine, izkušnje, znanje, tehnologije in nove plačane davke. Vse to bo Sloveniji prineslo rast in ji omogočilo, da bo postala bogatejša in bolj produktivna. ¾