Evripidov Kiklop in Let 3 v Španskih borcih

Nocoj bo v Španskih borcih v produkciji ljubljanskega Mini teatra, Scene Gorica iz Velika Gorice ter zagrebškega Teatra ITD na sporedu slovenska premiera Evripidove satire Kiklop v režiji Ivice Buljana, v kateri med ostalimi nastopajo razvpiti reški rockerji Let 3.

Objavljeno
25. februar 2011 20.07
Patricija Maličev, sobotna priloga
Patricija Maličev, sobotna priloga
Edina ohranjena Evripidova igra Kiklop v režiji Ivice Buljana in adaptaciji Gorana Ferčeca je prva inscenacija teksta, za uprizoritev katerega doslej, predvsem zaradi njegove žanrske neopredeljenosti, kot se zdi, očitno še nihče ni bil dovolj pogumen. Evripidova satirična igra temelji na znani epizodi iz devetega speva Homerjeve Odiseje in jo je danes mogoče brati kot žanr, ki hkrati potencira moralne slabosti posameznika, tako da jih ironizira, odkriva dvoličnost časa, ga revitalizira, ter kritizira družbo s satiro, tako da opravičuje njene slabosti.

Na meji med komedijo in tragedijo, satiro in slapstickom, brez vzvišenih in božanskih bitij, brez razglašanja velikih resnic, zato pa prepoln travestije, parodije in bučnega plesa, je Kiklop ob pomoči skupine Let 3 spektakel, morda celo gledališki dogodek leta. Pod vodstvom mladega igralca Marka Cindrića, izkušenega Frana Maškovića ter energičnega člana skupine Let 3 Zorana Prodanovića - Prlje v dionizičnem plesu sodelujejo mladi in nadarjeni igralci in plesalci ter študentje Akademije dramskih­ umetnosti v Zagrebu.

Režiser Ivica Buljan pravi, da se je nad Evripidovimi teksti, predvsem nad njegovo satiro Kiklop, navduševal že med študijem. »Toda vsa ta stoletja so se gledališki teoretiki in režiserji osredotočali predvsem na njegove tragedije, zaradi česar je bila tako redko uprizarjana. Šele razsvetljenstvo je v grški tragediji našlo idealno osnovo za naše tako imenovano humboldtovsko izobraževanje - šele takrat smo lahko razumeli pomen grških tragedij, njihovo poveličevanje poguma in domovine.

Satirični drami bi danes lahko rekli 'after party'. 
In čisto zares so jo uprizarjali po koncu tragedij, ko je bilo občinstvo že popolnoma vzhičeno od velikih domovinskih tem in katarz. To je bil trenutek razkola noči oziroma juter. Satire so bile kratke, osrednji junaki pa navadno oče Silen in njegovi sinovi satiri. Toda vsebina je bila še vedno precej izobraževalno-vzgojna, kajti predstave so spremljali sinovi uglednih Atencev in Grkov.«

Na vprašanje, kako bo sodobno občinstvo s pomanjkanjem domovinskih čustev navdušila Kiklopova zgodba iz Homerjeve Odiseje, reži-ser odgovarja, da je Kiklopa zelo enostavno prenesti v popkulturo: »Poglejte, kaj vse je nastalo iz njega, navsezadnje je tudi King Kong nastal iz zametka te starogrške pošasti. Za kaj bo torej šlo? Če povem poenostavljeno, bo tudi v nocojšnji predstavi tako kot pri Homerju spopad Odiseja s Kiklopom predstavljal boj med civiliziranim in divjaštvom. Bo urbanost premagala divjaštvo? Naj dodam, da so satire polne seksualne vsebine in Kiklop ni izjema. Zato sem pri snovanju predstave pomislil na avtentične satire našega časa, skupino Let 3.« Ti imajo po njegovem že od začetka pri svojem delovanju vlogo satirov, predvsem, ko gre za politične teme. »In po videzu antični satiri niso bili dosti drugačni od članov Let 3:
ovnovske noge in silna erekcija. Falus je izvor užitka, po drugi strani pa strahu - pred prevelikim in večnim falusom. Priamov problem. V predstavi bomo brskali po pradavnini pravljično evropskega in hkrati obravnavali sodobne teme. To ne bo angažirano politično gledališče, temveč 'zafrkancija'. Posmehovali se bomo oblasti: prav zato se mi zdi gesta Mrlje, ki ima na falusu prilepljeno fotografijo hrvaške premierke Jadranke Kosor, erotično nežna. Nikakor ne obsoja njenih političnih stališč, temveč jo vidi v intimni podobi, kajti seksualnost lahko ­spremeni svet.