Gregor Veselko: Če se primerjamo z drugimi, ne moremo reči, da poslujemo slabo

Gregorju Veselku, predsedniku uprave Luke Koper, se pošteno maje stolček. Že prihodnji petek bi ga nadzorniki na seji lahko odpoklicali. Lahko bodo to naredili novi nadzorniki čez tri mesece, morda pa (po kakšni čarovniji) bo še leta ostal na čelu državnega logista, od katerega mnogi pričakujejo gospodarske čudeže. »Nimam pojma, kaj se bo zgodilo, ampak zdaj nihče ne vodi Luke,« je dejal Mladen Jovičić, nadzornik iz vrst delavcev. »Res ne vem, kaj bo,« nam je zatrdil Janez Požar, prvi nadzornik. Tega ne vedo niti drugi nadzorniki. Nimamo razloga, da jim ne bi verjeli.

Prav to, da najodgovornejši že vsaj pol leta po vsej sili hočejo nekaj narediti z upravo, a ne vedo, kaj pravzaprav, dodatno priča o skrb zbujajočem položaju v gospodarskem dragulju, v katerem samozagledano in neučinkovito paradira državna politika.

Kljub negotovi usodi prvega moža smo ocenili, da nam o položaju družbe lahko še največ pove ravno on.

Kako uprava že tri mesece posluje brez enega člana?

Tako, da smo si delo razdelili. Za trženje in operativo zdaj skrbim sam.

Zmorete dodatne obremenitve ali ste prej imeli premalo obveznosti?

Je zahtevno, vendar mi to področje leži. Preden sem prišel v Luko, sem se ukvarjal s tem. To sem počel tudi na začetku mandata. V treh letih so se številne naloge uredile. Nekaterih nalog, ki so mi prej jemale čas, ni več in se lahko posvetim novim.

To pomeni, da bi lahko še naprej ostala tričlanska uprava in ne bi potrebovali štirih članov?

Za zdaj to ne moti delovnega procesa.

Ali je odhod Tomaža M. Jamnika, vašega namestnika, umiril politične jastrebe, ki so imeli pripombe na račun uprave?

Očitno ne, glede na vse poskuse zamenjave uprave.

Lažje delate brez njega, ker sta bila v določenem konfliktu tekmovalnosti?

Moje delo se je nekoliko spremenilo. Je pa lažje delati, ker so se številne napetosti sprostile. Ne napetosti med nama, ampak tiste, ki jih je Jamnik sprožal v razmerju do drugih.

V javnosti je slišati, da si na različne načine prizadevate, da bi ohranili funkcijo predsednika uprave, da pogosto trkate na vrata ministra, tudi premiera, da bi ostali na tej funkciji.

Z ministrom Černačem sem se srečal ob različnih priložnostih, ena od teh je bil na primer dan pomorstva v Portorožu. Nikogar mi ni treba prepričevati za mojo zaposlitev. V normalnem poslovnem okolju so pomembni zgolj rezultati. V Sloveniji žal ni več tako. Priznam, da bi me motilo, če bi o moji usodi odločal nadzorni svet, ki mu večinski lastnik ne zaupa. To sklepam po poskusu zamenjave nadzornikov na zadnji skupščini.

Ne glede na to: slišati je, da bi vas vendarle radi zamenjali že 7. septembra?

Nisem pravi naslov za to vprašanje. To morate vprašati predsednika nadzornega sveta. Nimam nobene konkretne informacije, da je to načrtovano in da je na dnevnem redu nadzornega sveta.

Kako lahko normalno delate, če ste vsak hip na muhi za odstrel? To se dogaja že več kot pol leta. Kako lahko v takih razmerah vodite družbo?

Vsekakor bi bilo lažje brez tega. Vendar ostajam profesionalen in delam vestno in skrbno. Ukvarjam se s posli.

Če bi izglasovali vaš odpoklic, bi ostali v Luki?

O tem bom razmišljal, ko bo čas za to.

Bi glede na vašo pogodbo lahko ostali?

Moja pogodba o zaposlitvi mi to omogoča, če se za to odločim.

Kaj menite o predlogu sveta delavcev, ki ga podpira tudi prvi nadzornik Janez Požar, da bi na vaše mesto zvabili 'čudežnega' menedžerja Rada Antoloviča, trenutnega izvršnega direktorja ruskega pristanišča PJSC Novorosijsk Commercial Sea Port ob Črnem morju, ki je bil pred slabimi tremi leti že kandidat za člana uprave, a so tedaj raje sprejeli Tomaža M. Jamnika?

Predlog je sila nenavaden in je presenetil z vsebino. Leta 2009 sta se nam pretovor in prihodek zmanjšala za četrtino. Bili so meseci, ko smo komaj spraskali za plače. Bilo je res hudo. Vendar nismo nikogar odpustili. Nikomur nismo zmanjšali plače. Od tedaj smo izboljševali produktivnost in delovne procese. V zameno smo dobili napoved stavke, ki bi jo lahko rešili bolje, če ne bi bilo toliko pritiskov in vmešavanja iz Ljubljane. Zato se mi zdi ta predlog sindikatov zelo nenavaden, saj zdaj ni pravih razlogov zanj. Bojim se, da je njihov sindikalni boj prerastel v ideologijo. Tudi njihov predlog, da bi zaposleni iz svojega žepa plačevali menedžerja, je poskus uvedbe novega družbenega reda.

Kdo si je izmislil, da bi Rado Antolovič prišel reševat Luko Koper? Zdaj naj bi imel celo visoke zveze v kabinetu predsednika Putina.

O njegovi strokovnosti in kvalifikacijah ne dvomim, saj je naredil kariero v tujini. Moti me to, da se ga predstavlja kot odrešenika, rešitelja. Česa? Je Luka Koper v krizi? Bo lahko rešil probleme z železniško infrastrukturo? Bo državo prepričal, da potrebujemo sveže naložbe za vse te projekte?

Nekateri člani NS zdaj pravijo, da vi sploh ne vodite družbe in da posli tečejo sami od sebe. Kako to komentirate?

Težko verjamem takim očitkom, še posebej od nadzornega sveta, ki je vsa ta leta skrbno spremljal in potrjeval odločitve in delo te uprave, torej tudi moje. Nihče ne more trditi, da so se sanacija družbe in vidno izboljšani poslovni rezultati zgodili sami od sebe.

Mislite, da bi druga uprava lahko dosegla boljše rezultate, kot ste jih vi?

Mislim, da ne.

Zakaj ne?

Ker trenutni rezultati kažejo, da gremo v pravo smer. Za vse, o čemer pravijo, da bi lahko naredil kdo drug, je ta uprava že predvidela konkretne rešitve. Te, ki jih zdaj kritiki sedanje uprave predstavljajo kot ključne in odločilne, so bile predstavljene avgusta lani. Ne odkrivajo nič novega. Poleg tega – družba ni ne v notranji ne zunanji krizi. Posluje zelo dobro.

Zakaj torej želijo pripeljati Antoloviča? Menda zahteva 360.000 evrov neto letne plače. Takšne plače ne more imeti, zato iščejo druge možne oblike plačila. Kakšno letno plačo imate vi?

150.262 evrov bruto.

Ste bili vabljeni na svet delavcev, ko so se pogovarjali o Antoloviču?

Seja sveta delavcev je bila v tem primeru zaprta za zunanjo javnost.

Kaj pa Antolovičeve izkušnje v ruskem pristanišču, ki je kar desetkrat večje od koprskega?

Težko odgovorim, ker gospoda ne poznam.

Se vam zdi predlog, da bi zaposleni zbirali prispevek za njegovo višjo plačo, resen?

Ni resen.

Bi bilo v Luki mogoče doseči boljše rezultate brez večjih vlaganj?

Na kontejnerskem terminalu zagotovo, ker je študija našega poslovanja pokazala, da je iz naslova izboljšave operativnih procesov in sistema dela možno doseči prihranke, možno je doseči racionalizacije in povečati produktivnost dela.

Mladen Jovičić, vodja žerjavistov in nadzornik, je dejal, da bi z urejeno organizacijo dela in infrastrukturo že danes lahko pretovarjali čez 20 milijonov ton blaga.

Kdorkoli misli, da v Luko tovor prihaja sam, se zelo moti. Posel je odvisen od mešanice različnih dejavnosti. Tudi komercialnih, trženjskih, kadrovskih, uspešnost je odvisna tudi od učinkovitosti državnih organov, carinikov, agentov in špediterjev. To je seštevek vsega. Se pa strinjam z Jovičićem, da bi lahko delali še več, če bi bili nekateri zaposleni pripravljeni na spremembe. Kar se tiče kontejnerskega terminala, smo v dogovorih za uvedbo številnih ukrepov, ki bi olajšali poslovanje, prinesli več prihodkov in znižali stroške. Upam, da bomo o teh ukrepih našli skupni jezik s sindikati.

Ali drži očitek, da pomen koprskega pristanišča slabi in da izgubljamo možnosti, ki bi jih sicer imeli s primernejšim celovitim upravljanjem?

Ne. V mednarodnih krogih je pristanišče še zmeraj zelo dobro zapisano. To nam poslovni partnerji potrjujejo vsak dan.

Poslovni rezultati prvega polletja kažejo, da so časi težji.

Gospodarska kriza traja, ampak Luka posluje z dobičkom. Čistega dobička je bilo ob letošnjem polletju za 6,2 milijona evrov, lani 3,4 milijona evrov. Če se primerjamo z drugimi, ne moremo reči, da poslujemo ravno slabo. Nasprotno.

Slabše je s kontejnerji ...

Res je, vendar dosedanjih stopenj rasti ne moremo več pričakovati ...

Čeprav ste še v začetku leta s sprejetjem načrta napovedali petodstotno rast in zdaj pristali na triodstotnem zmanjšanju.

No, saj pravim. Tako kot je bilo v zadnjih letih, ne bo več. Vsaj kratkoročno ne. Me pa za kontejnerski promet ni strah, če nam bo uspelo pravočasno poglobiti vplovne kanale in če bomo uresničili vse širitvene zmogljivosti v zaledju kontejnerskega terminala (prvega pomola).

Kaj pomeni pravočasno?

Vplovni kanal bi že moral biti poglobljen, vendar zaradi administrativnih ovir in revizijskih postopkov zamuja. Je pa ključen za razvoj kontejnerskega prometa. Zdaj bo poglobljen leta 2013.

Kje je razlog za padec pretovora kontejnerjev?

Odgovor je večplasten. Pomorske voznine so se za sever Evrope znižale in ladjarji drugače funkcionirajo na tej poti. Drugi razlog je, da plovni kanal še ni poglobljen, nanj so računali naši partnerji. Druga kontejnerska linija Evergreen še ni prišla do izraza, ker se urniki prihoda ladij še niso ustalili. Računamo, da bo v drugi polovici leta bolje.

Kako poslujete v primerjavi s Trstom in Reko?

Edino primerljivo je poslovanje s kontejnerji, drugače so pristanišča precej različna. Reško pristanišče ima ob polletju slabše rezultate. Rezultati tržaškega pristanišča pa so nekoliko boljši. Trst je matično pristanišče za Evergreen, tudi zato je tam rast pretovora malo večja kot pri nas. Če k temu dodamo preplitvo morje pri nas, to pomeni, da gredo ladje najprej v Trst in šele potem v Koper. To vpliva na rezultate.

Koliko večji je ta odstotek rasti kontejnerjev v Trstu? Malo ali bistveno?

Luka Koper ohranja primat na Jadranu s kontejnerji. Imeli smo 292.727 kontejnerjev (tri odstotke manj), Benetke 211.865 (minus pet odstotkov), Trst 205.742 (plus 19 odstotkov), Ravenna 102.481 (minus pet) in Reka 64.827 (minus tri odstotke).

Kaj je z zahtevami, da bi bilo treba čim prej soditi prejšnji upravi Luke Koper? Minila so že tri leta.

Uprava je na zahtevo skupščine vložila odškodninske tožbe proti upravi in nadzornikom. To je zdaj stvar sodišča in drugih organov, ne uprave Luke.

Koliko ste slabili vaše naložbe zaradi zgrešenih odločitev?

Od leta 2008 za okrog 90 milijonov evrov.

Ne glede na to se ob takih rezultatih in razmerah v podjetju zdi, da je družba v notranji zagati, krizi, ki vpliva na rezultate in bo še bolj v naslednjih letih.

To absolutno zavračam. Družba ni v krizi, niti notranji niti zunanji. Poslovni rezultati so edini merodajni in so bili ob polletju dobri.

Do nas je prišlo več informacij, da si nekateri šefi na pozicijah jemljejo ugodnosti zase, zahtevajo podkupnine, provizije, dodatke ... Ste slišali za te očitke?

Luka Koper je urejena družba in ima kot taka urejen sistem notranjih kontrol, ki je implementiran ravno zato, da bi preprečil take odklone. Neumorno bom ponavljal: Če ima kdorkoli kakšne dokaze o kakršnikoli korupciji v pristanišču, naj jih preda pristojnim organom! Res so tudi do mene prišli namigi. Ti namigi so bili vedno pravočasno preverjeni in še nismo ugotovili, da bi bilo kaj resnice v njih.

Kako ste dosegli, da se primer Topić ne pojavlja več v javnosti?

(širok nasmeh) Kolikor mi je znano, je sindikat SIPS utihnil, ker je izgubil podporo pri članstvu. To pa zato, ker so posamezniki zasledovali neke druge interese, ki so bili daleč od prvotno zastavljenih.

Bi se dalo povedati malo bolj konkretno, da bi bralci razumeli?

Po mojih informacijah SIPS ni bil ustanovljen zato, da bi ščitil interese delavcev, ki delajo pri posameznih izvajalcih pristaniških storitev (IPS), ampak za druge namene. Sindikat je doživel velik osip in delavci so se vpisali v druge sindikate.

Več ne morete ali ne želite povedati?

Nočem špekulirati. To so informacije in čas bo pokazal, ali je tako. Topićeva osebna zadeva [prekinitev delovnega razmerja v IPS] pa je še na delovnem sodišču. V to se ne vpletamo.

Kaj menite o vse glasnejših predlogih, da bi morali tudi v Sloveniji oblikovati pristaniško upravo, da bi lažje prišli do evropskega denarja za razvoj pristanišča?

Res je, da v zadnjih treh letih iz naslova evropskih sredstev nismo počrpali niti centa. To je zelo neprijetno, ker nam evropske agencije priznavajo status, po katerem bi lahko bili deležni evropskih sredstev. Tu gre predvsem za notranji slovenski problem, ker nam ne uspe prepričati ključnih odločevalcev v državi, da bi črpali ta denar. Pristaniška uprava je lahko samo eden od načinov, kako lažje pridobiti denar. Ali je pristaniška uprava primerna statusna rešitev, bi morali temeljiteje analizirati. V preteklosti se je že večkrat pokazalo ravno nasprotno, da smo namreč brez take uprave bolj prožni, ko se odločamo za infrastrukturne projekte in ko vanje vlagamo.

Koliko evropskega denarja ste zamudili v zadnjih letih?

Finančna perspektiva, ki se izteka naslednje leto, je samo iz kohezijskih sredstev za nas predvidela 34,5 milijona evrov. Tega ni bilo mogoče izčrpati, ker si slovenska država ni upala.

Kaj zamujate pri vlaganjih?

Približno 20 milijonov evrov na leto sami namenimo za investiranje in to izvajamo. Zdaj investiramo v zaledje prvega pomola, v skladiščne površine, v premično tehnologijo. Če bi bili določeni načrti potrjeni prej, bi lahko več investirali. Letos smo imeli problem v tem, da je polletni načrt investicij realiziran samo 40-odstotno, ker nam določenih načrtov naložb ni uspelo realizirati zaradi počasnosti države.

O čem konkretno govorite?

Gre za načrt vzdrževanja in financiranja javne pristaniške infrastrukture. Šele ko ga potrdi država (Uprava RS za pomorstvo), greš lahko v izvedbo. Ta zamuda nam je kvarila tudi poslovni izid, ker smo morali povečati rezervacije.

Rekli ste, da zamuda s poglabljanjem plovnega kanala vpliva na posle s kontejnerji.

Seveda. Ladjarji nestrpno čakajo. Pristanišče Koper je po naboru storitev najboljše pristanišče. Nekateri ladjarji bi zaradi naših boljših storitev raje videli poglobitev morja v Kopru kot v Trstu. Bili so trije razpisi na upravi za pomorstvo za poglobitev plovnih kanalov. Vsi so padli zaradi administrativnih napak posameznikov. Posledica je, da gredo zdaj ladje prej v Trst, da raztovorijo in potem lažje, z manjšim ugrezom, pridejo v Koper.

Kdaj naj bi podaljšali prvi pomol?

Začeli naj bi leta 2014 in ga končali do leta 2017. Za naše trenutne potrebe in napovedi je dovolj to, kar lahko pridobimo v zaledju prvega pomola. Tu že gradimo nov tir, površine asfaltiramo, umaknili bomo les, ki ga tukaj skladiščimo. V kratkem bomo dosegli površine za skupni pretovor 900.000 kontejnerjev, in to brez podaljšanja prvega pomola. S podaljšanjem tega pomola pridemo čez milijon kontejnerjev.

To torej pomeni, da so imeli Ankarančani prav in da za tak obseg pretovora TEU ni potreben tretji pomol? Kaj pravi nizozemska študija?

Študija je pripravljena, vendar jo moramo najprej obravnavati na seji nadzornega sveta prihodnji teden, preden pride v javnost. Lahko rečem le, da želimo najprej maksimalno izkoristiti zmogljivosti prvega pomola. Tretji pomol ostaja pomemben in nujno potreben za obalo in dodatne priveze, ki nam primanjkujejo. Tja bomo selili določene tovore – les, avtomobile itd.

Kaj je torej s tretjim pomolom?

Še zmeraj je strateško pomemben. Kaj bomo na njem počeli, bodo pokazale študije. Srednjeročno (do leta 2017) nameravamo kontejnerske posle razvijati na prvem pomolu.

Koliko pretovora zabojnikov boste imeli leta 2017?

Zdaj jih lahko pretovorimo 700.000, v kratkem bomo z razširitvami prišli na 900.000, s podaljšanjem pomola za sto metrov pa na 1,1 milijona. Tretji pomol bi dograjevali postopoma.

Ali je smiselno vlagati v večje zmogljivosti pristanišča in občutno povečevati pretovor, ne da bi vlagali v drugi tir? Niste nekoč trdili, da je meja zmogljivosti sedanjega tira 21 milijonov ton pretovora?

Oba projekta bi morala potekati hkrati. Srednjeročno sicer sedanji tir, ki so mu podvojili kapaciteto, zadostuje do leta 2018. Do takrat bi morale biti zagotovljene dodatne železniške kapacitete.

Kaj menite o predlogu, da bi državno lastnino Luke Koper znižali na četrtino? Bi to spodbudno vplivalo na rast pristanišča?

Po moje je tak predlog povsem v redu. Država lahko svoje interese ščiti s koncesijsko pogodbo. V njej so zapisane obveznosti obeh strank.

Kako resna je namera, da bi država prodala kakih 45 odstotkov Luke?

O namerah lastnika nisem seznanjen.

Se z vami ne posvetuje o tem?

Ne.

Se vam zdi vpliv politike na podjetje prevelik?

To je retorično vprašanje. Moram odgovoriti nanj?

Izstop države bi pristanišču pripeljal strateškega lastnika. Taka poteza sovpada z mnenjem Bruna Koreliča, dolgoletnega direktorja pristanišča, ki je izjavil, da slabšega lastnika, kot ga ima zdaj Luka Koper, ki ne ve, kako voditi družbo, ne more imeti. Soglašate?

Zmanjšanje državnega lastništva bi gotovo povzročilo večje zanimanje tujih partnerjev. Vsi partnerji so nam že dali vedeti, da je tako visok delež državnega lastništva ovira za poslovno sodelovanje.

Kako naj bi to izpeljali?

To je stvar lastnika.

Kaj pa delavsko samoupravljanje, ki si ga želijo zaposleni?

Tak sistem smo že imeli, rezultati so znani. Ugotovili smo, da tak sistem ne more delovati.

V tistem sistemu so prvi železniški tir zgradili (skoraj) brez težav v pičlih treh letih. Zdaj ga v tem sistemu nikakor ne morejo.

Saj ne, da danes drugega tira ne moremo zgraditi zaradi družbenopolitičnega sistema, ampak zaradi birokratskih in administrativnih postopkov.

Da, ampak to (neučinkovitost administracije) dopušča in omogoča politični sistem.