Hrano je mogoče gojiti tudi na nebotičnikih

Futurist Joel A. Barker predstavlja pet tehnoloških regij oziroma ekosistemov prihodnosti.

Objavljeno
17. marec 2012 14.37
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo
S futuristom, filmarjem in pisateljem Joelom A. Barkerjem sva se pogovarjala zvečer po našem času in opoldne po njegovem; jaz v Ljubljani, on na zahodni obali ZDA. To nama je omogočila tehnologija. Prav vloga tehnologij v prihodnosti je eno od področij Barkerjevega dela.

Eno njegovih znanih del je Pet regij prihodnosti, v katerem skupaj s Scottom W. Ericksonom govori o petih tehnoloških regijah oziroma ekosistemih prihodnosti. To so super tech, ki zagovarja preobilje, ki ga je mogoče doseči z znanostjo in tehnologijo. Limit tech, ki izhaja iz tega, da ima svet svoje omejitve in da je treba naš vpliv na naravo omejiti. Local tech, ki zagovarja ravnanje po lokalnih merilih. Nature tech, ki naravna orodja uporablja na nove načine, in human tech, ki se ukvarja z operacijami v človeškem telesu.

Barker bo prihodnji teden nastopil tudi na konferenci globalnega združenja Izziv prihodnosti (Challenge Future) na Bledu.

Še vedno verjamete, da je prihodnost nekaj, kar oblikujemo sami, in ne nekaj, kar se nam dogaja?

Vsekakor. Ko smo bili še majhna vrsta, ki se je borila za preživetje, se nam je prihodnost dogajala. Če je na Zemljo padel asteroid, nismo mogli storiti nič, zdaj pa se na to lahko odzovemo. Kar 80 odstotkov stvari, ki se nam dogajajo, povzročamo sami.

Ekosistemi obstajajo v naravi, vendar vi pravite, da z razvojem tehnologij nastajajo tehnološki ekosistemi. Kaj so ti ekosistemi?

Ekosistem je visoko raznolik spoj elementov, ki v medsebojni interakciji ustvarjajo dodano vrednost, ki je ne bi bili sposobni ustvariti sami. Tehnološki ekosistemi združujejo veliko različnih elementov s podobnimi temami.

Tak tehnološki ekosistem je tudi avtomobilski, saj se je s to industrijo razvil še sistem rafinerij, bencinskih črpalk, proizvodnje gum, avtomobilskih servisov itn. Naravni ekosistemi imajo svojo lastno evolucijo. Kako pa je s tehnološkimi ekosistemi, jo imajo tudi oni?

Da, a je ta veliko hitrejša. Narava lahko za mutacijo bitja ali rastline potrebuje milijon let, tehnološko pa smo se zaradi naše sposobnosti načrtovanja v znanosti sposobni pomikati naprej veliko hitreje. Kot primer poglejmo računalnike – kje smo bili 1948 in kje smo danes? Človeška bitja razvijajo tehnološke sisteme veliko hitreje.

Vendar naravni ekosistemi imajo svojo notranjo razvojno silo, v tehnoloških pa je to človek.

Da. V naravi je gonilna sila preživetje, saj preživijo le najmočnejši. V tehnološkem ekosistemu pa sta dve gonilni sili: tekmovanje in radovednost. In v naravi ni prav veliko mutacij zaradi radovednosti. Moj prijatelj je razvil zelo zanimiv energetski sistem, in to zgolj iz radovednosti.

Ali razvoj tehnoloških ekosistemov pomeni, da je tudi naša prihodnost vse bolj v rokah tehnologije?

Širše je to zelo dobra novica, saj pomeni, da imamo na voljo več načinov uporabe tehnologij. Če eden ni dober, imamo alternativo. Bolj specifično pa ste v moji knjigi lahko opazili, da so limit tech, local tech in nature tech usmerjeni zeleno. Torej imamo danes tri alternativne načine za trajnostno prihodnost, v kar veliko ljudi pred 20 leti ni verjelo. Zelo hitro smo razvili tri trajnostne poti v prihodnost, kar je dobro. Zelo verjetno se bo z naraščanjem raznovrstnosti razvilo še več tehnoloških ekosistemov. To nam daje izobilje možnosti, ki jih sicer ne bi imeli. Če se planet zelo segreje, ima mati narava celo vrsto bitij, ki znajo živeti v toplem, prav tako če se planet zelo ohladi. In to bi želeli doseči z našo tehnologijo: da bi imeli nabor možnosti, ki nam bodo omogočile soočanje s tem, kar nam bo svet prinesel.

V knjigi Pet regij prihodnosti iz leta 2005 ste opredelili pet regij: super, omejevalno, lokalno, naravno in človeško. Je ta delitev še aktualna po sedmih letih?

Da, z enim dodatkom: Nature tehnološki ekosistem se je razdelil v nature tech in bio tech. Razlika med njima je, da prvi uporablja tehnologije, ki so na razpolago v naravi in smo jih posvojili, drugi pa razvija sintetične biološke elemente, ki so povsem neodvisni od narave. Tako da imamo zdaj šest regij prihodnosti.

Ali ena od teh regij postaja prevladujoča ali so še enakovredne? Navsezadnje smo v tem času imeli finančno krizo, ki je vplivala na družbene norme, vse več ljudi in podjetij podpira trajnostni razvoj, soočamo se z ekološkimi problemi ...

Jasno je, da je več investicijskega denarja in konceptualnih zavez usmerjenih v zelena področja, torej limit, local in nature tech. Bio in super tech sicer dobro napredujeta, vendar danes vidite veliko manj dizajnov super tech avtov kot pred desetimi leti. Celo pri Bentleyju, kjer izdelujejo izjemno luksuzne avtomobile, so razvili visoko učinkovit motor, ki porabi manj goriva. Trajnostni pristop se po svetu vse bolj uveljavlja. Eden od zagovornikov limit techa pravi, da bi se lahko do leta 2050 ves svet preoblikoval tako, da bi omogočal trajnostno življenje, brez potrebe po naftnih izdelkih in nuklearne energije. To je močna izjava. Trend gre v smeri večje trajnosti na področju energije, proizvodnje hrane in nastanitve v sodelovanju z naravo. Ostali bodo sicer deli super techa – v vesolju in pri jedrski energiji. Mislim, da bo jedrska energija rezerva, če trajnostni viri energije ne bodo delovali, druge planete pa prav tako moramo nadzorovati.

Nesreča v Fukušimi je vplivala na odnos ljudi do jedrske energije. Ali je to še vedno energija prihodnosti?

Dogodek na Japonskem je opozorilo s pozitivnimi posledicami. Mislim, da se bo uporaba jedrske energije nadaljevala vsaj naslednjih 50 let, postala pa bo bolj varna in čista. To je dobro. Kajti s tem si bomo zagotovili elektriko, če ne bo vetrne energije, če ne bo bio polj, vodne energije...

Kaj pa bodo glavni viri tako imenovane zelene energije?

Ta seznam je dolg: energija valov, vse vrste vetrne moči, sončna energija – tako ogrevanje kot fotovoltaika. Imamo široko paleto razvijajočih se tovrstnih tehnologij, ki bodo z minimalnim posegom v naravo dajale maksimalen iztržek energije.

Nam lahko poveste, kakšna bosta poseljevanje in hrana v prihodnosti?

Človeška bitja so v preteklih 20 letih ugotovila, da so mesta učinkovit način za naše združevanje. Newyorčani imajo le trideset odstotkov ogljičnega odtisa ameriških prebivalcev v predmestju. Uporaba materialov v mestu je veliko bolj učinkovita, ljudje se lažje gibljejo okoli, in če je mesto dobro oblikovano, potem je hrano mogoče gojiti tudi v nebotičnikih. Kitajci razumejo mesta prihodnosti. Pričakujem razvoj tehnologij, povezanih z mestom, za čisto vodo in zrak, gojenje hrane na nebotičnikih, učinkovito proizvodnjo energije, majhen ekološki odtis in nizke življenjske stroške, bogato ponudbo kulture, umetnosti in tehnologije. Lahko traja sto let, da bodo vsi imeli to možnost, ampak mislim, da to prihaja.

Opozarjate, da človeštvo mora razumeti te nove tehnološke sisteme. Zakaj?

Kot človeška bitja moramo razumeti, kaj pomeni gradnja vodnih turbin za ekosistem v Sredozemskem morju. Te vplive moramo razumeti, preden postavimo turbine. Imamo veliko tehnoloških možnosti, vendar moramo razumeti njihove dolgoročne posledice in izbrati tiste, ki so optimalne glede na stroške. To je pravzaprav pogoj za vse vrste, ki želijo preživeti naslednjih deset tisoč let.

Predavate tudi o novih poslovnih paradigmah. Kakšne bodo?

To je ena od pomembnih sprememb, ki se je zgodila v vseh prizadevanjih. Gre za to, kako predvideti prihodnost z večjo natančnostjo, ko se soočaš z revolucionarnimi spremembami.

Vaša teza je, da najbolj radikalne inovacije nastajajo na robu. Kaj to pomeni?

Rob je tam, kjer se srečata dve različnosti. Inovacija na robu pa pomeni združitev dveh različnih stvari tako, da dobiš tretjo stvar – inovacijo, ki je tisto, kar nobena od prejšnjih dveh ni bila. Obstaja milijon priložnosti za inovacijo na robu.

So to nekakšne tehnološke mutacije?

Mati narava v resnici počne inovacije na robu, večinoma pa ne. Simbioza je lahko inovacija na robu, čeprav ne vedno. Ljudje pa te inovacije razvijamo veliko bolj pogosto in imamo tudi večje kapacitete za to.

Vaše stranke so tudi Microsoft, Cisco Systems, klinika Mayo. Ste vi njihova kristalna krogla?

Moje stranke skoraj vedno same pridejo k meni. Ne rečem jim, kaj naj delajo, ampak jih učim procesov razmišljanja v prihodnosti. Sem torej procesni, ne vsebinski futurist. Zadnji prinašajo napovedi, prvi pa ljudi učijo, kako razmišljati v prihodnje in kako razmišljati o vsebini. Jaz govorim o paradigmah in procesih za odkrivanje radikalnih sprememb.

V Slovenijo prihajate drugič. Kako vidite našo prihodnost?

Sloveniji čestitam za pogum, da se je lotila projekta Izziv prihodnosti. Veliko večje države si tega ne bi upale. Naredili ste veliko delo, s tem da ste načeli razpravo o prihodnosti in da ste k njej pritegnili študente. To je zelo dobra stvar. Vašo državo vidim kot proaktivno pri oblikovanju vaše prihodnosti. Po dolgem času ste neodvisni. Mislim, da ste v dobrem položaju, da odigrate koristno vlogo za svojo lastno pot.