Ime tedna: Thomas Bach, novi predsednik MOK

Ni olimpijskega zmagovalca, ki se ne bi želel fotografirati s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Objavljeno
13. september 2013 18.43
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Njegov predhodnik Jacques Rogge je bil grof. Roggejev predhodnik Juan Antonio Samaranch je bil markiz. Samaranch je na funkciji predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja nasledil lorda Killanina. Rogge se je kot jadralec trikrat udeležil olimpijskih iger, a ni postal olimpionik, zmagovalec. Markiz Samaranch ni imel omembe vredne športne kariere, je pa vdano sodeloval v fašističnem režimu generala Franca. Tudi lord Killanin ni bil vrhunski športnik.

Novi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je ob volitvah veljal za favorita, hkrati pa njegova biografija ni povsem skladna z biografijami predhodnikov. Ni modre krvi - znaten del Mednarodnega olimpijskega komiteja namreč sestavljajo aristokrati, kronane glave ali glave, ki na krono še čakajo. Hkrati je bil uspešen športnik. Z nemško reprezentanco je leta 1976 osvojil zlato medaljo v floretu. Ni sicer Sergej Bubka, športnik, ki je krojil zgodovino atletike. A ukrajinskega kandidata za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja je na sestanku organizacije v Buenos Airesu gladko premagal. Opazovalci dogodka so poročali, da je Bach za svojo izvolitev lobiral diskretno, a zelo sistematično.

Ni olimpijskega zmagovalca, ki se ne bi želel fotografirati s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja. In ni predsednika države, ki si ne želi fotografiranja v družbi olimpijskega zmagovalca. Mednarodni olimpijski komite podeljuje organizacijo prireditve, ki velja za enega najprestižnejših dogodkov na svetu. Mednarodni olimpijski komite upravlja z ogromnim simbolnim kapitalom držav, velemest in športnikov. Hkrati upravlja tudi z ogromnim finančnim kapitalom. Če je bila MOK v časih lorda Killanina tik pred finančnim zlomom, je danes to izjemno bogata korporacija, ki trguje s pravicami za tv-prenose najpomembnejše športne prireditve na svetu. Stroški organizacije olimpijskih iger so postali obsceno visoki. »Putinove« olimpijske igre v Sočiju bodo stale toliko, kolikor znašata dva slovenska letna BDP.

Po drugi strani pa je MOK zastarela, nedemokratična institucija, ki ne more skriti, da je nastala v 19. stoletju. Nove člane MOK namreč volijo stari člani MOK. Članov MOK ne volijo športniki. Niti jih ne predlagajo države, ki so vpisane v to najbolj številčno mednarodno organizacijo. Člane MOK voljo pretežno aristokrati, ki so že člani MOK.

In stari člani MOK so Bacha leta 1991 izvolili za novega člana. Zakaj? Po ugledni športni karieri je postal doktor pravnih znanosti. Zaradi športnih uspehov je postal tudi član vodstva nemške sabljaške zveze in njen tiskovni predstavnik. Po študiju je ustanovil lastno pravno firmo, sredi osemdesetih pa je postal pomemben mednarodni poslovnež v korporaciji Adidas.

Bach je bil poslovno povezan predvsem z arabskim svetom. Je dolgoletni član upravnega odbora arabsko-nemške gospodarske zbornice. Kot človek z dobrimi poslovnimi zvezami je v prejšnjem desetletju za globalno korporacijo Siemens iskal posle v arabskem svetu, pozornost pa je vzbujala višina zneska, ki je bil naveden v svetovalni pogodbi. Ob 400.000 evrih letne plače je pogodba Bachu omogočala še izplačilo 5000 evrov na dan za kritje dodatnih stroškov.

Bach je leta 2000 postal podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. Umestil se je v nekaj strateško pomembnih delovnih teles. Koordiniral je trženje televizijskih pravic za olimpijske igre za Evropo. Bil je vodja pravnega odbora MOK. In ukvarjal se je tudi z bojem proti dopingu.

Bach je že v prejšnjem desetletju veljal za možnega naslednika predsednika Jacquesa Roggeja. Ta možnost je se posebej povečala po letu 2006, ko je Bach prevzel vodenje Nemške olimpijske športne konfederacije, nove krovne organizacije nemških športnikov.

Ob nedvoumni podpori evropskega dela MOK, ki je tradicionalno zelo močan, si je Bach pridobil tudi podporo šejka Ahmeda al Sabaha, vplivnega kuvajtskega člana komiteja, kar je predstavljalo glavni jeziček na tehtnici med kandidati iz Evrope in Azije; Azija je namreč med zasedanjem MOK v Buenos Airesu ponudila zelo verodostojnega kandidata. Vendar je bila Azija na pravkar končanem zasedanju nagrajena s tem, da bodo letne olimpijske igre leta 2020 v Tokiu …
Bach je osmi Evropejec med devetimi predsedniki MOK. Le enkrat, leta 1952, se je zgodilo, da je vodenje olimpijskega gibanja prevzel Američan. Olimpijsko gibanje s tem izborom ni imelo najbolj srečne roke. Avery Brundage je v tridesetih letih odločno nasprotoval bojkotu letnih olimpijskih iger v Hitlerjevem Berlinu. Vodenje MOK je končal s tragedijo v Münchnu leta 1972, ko so palestinski teroristi pobili ugrabljene izraelske športnike ...

Kaj čaka novega predsednika MOK? Stroški organizacije olimpijskih iger postajajo tako visoki, da lahko ugledno športno prireditev organizirajo le še gospodarske velesile. Zaradi dopinga je verodostojnost športa načeta. Težave pa ima tudi sam MOK. Logika delovanja, ki je bolj podobna lordski zbornici kot sodobni demokratični organizaciji, morda zagotavlja učinkovitost. Ugleda pa dolgoročno gotovo ne zagotavlja. Ena prvih skrbi novega predsednika MOK bo tudi vprašanje, kaj bo gibanje storilo ob napovedanih protestih siromašnih prebivalcev brazilskega Ria de Janeira, kjer bodo olimpijske igre leta 2016. ¾