Katero stranko 
naj volim?

Tako, pa smo pred volitvami. V naslednjih dveh mesecih nas bodo stranke prepričevale s skoraj enakimi obljubami: o pravni in socialni državi, o zmanjšanju javne porabe, učinkovitejšem zdravstvu, zmanjšanju nezaposlenosti in gospodarskem razcvetu. Že vidim poštni nabiralnik, poln nasmeškov znanih in nekaj novih obrazov. Malo pa bo pred volitvami jasnih besed o tem, kako bi odpravili naše domače vzroke globoke krize.

Škoda denarja, papirja in televizijskega časa za takšne reklame. Obrnil bom ploščo. Tukaj ponujam spisek 27 zelo konkretnih predlogov. Stranke prosim, da si vzamejo čas, jih preberejo ter sporočijo, s katerimi predlogi se strinjajo. Nato bom odgovore v zbirni obliki objavil. Tako bo nam volivcem vsaj malo bolj jasno, katero stranko naj na volitvah podpremo.

Davki in finančna disciplina

1. Odvetniku ali notarju, ki utaji plačilo davka na dodano vrednost ali pa ne prijavi dohodnine, temveč pusti, da mu davčna uprava odmeri nekakšno bistveno nižjo pavšalno dohodnino (to prakso bi morali takoj opustiti), bi morali poleg kazni in plačila celotnega davka odvzeti pravico opravljanja javne službe za obdobje naslednjih sedmih let.

Utemeljitev: Davčna disciplina je steber javnih financ. Dosledno izterjavo davkov moramo začeti pri najbogatejših in najbolj vplivnih (in ne morda pri lastnikih majhnih bifejev). Kdor ima od države podeljeno licenco ali koncesijo za opravljanje javne službe odvetnika ali notarja, mora biti za vzor in ne sme niti pomisliti na utajo davkov.

2. Podjetnik, obrtnik ali samostojni poklic mora za vsako opravljeno delo ali prodano blago izdati račun in obračunati davek na dodano vrednost. V primeru utaje davka sledi denarna kazen in odvzem licence za opravljanje poklica za obdobje najmanj treh let.

Utemeljitev: Učinkovitejše zbiranje davkov je med osnovnimi ukrepi za finančno sanacijo države. Utaja davkov ni nekakšna spretnost, temveč kraja denarja, ki je namenjen za skupne potrebe vseh državljanov.

3. Olajšava pri prijavi dohodnine se zviša na najmanj 10 odstotkov. Vsak zahtevek za olajšavo (na primer za gradbena dela, samoplačniške zdravstvene storitve, nabavo aparatov za varčevanje z energijo, nakup umetniških del) mora biti opremljen z originalnim računom z davčno številko izdajatelja in upravičenca. Če seže skupen znesek olajšav prek 10 odstotkov, lahko upravičenec višek prenese v naslednje leto.

Utemeljitev: Vsak upravičenec bo za opravljeno delo zahteval račun, to pa seveda pomeni, da pri izvajalcih ne bo utaje davkov.

4. Vsak delodajalec mora sproti plačevati prispevke za zaposlene. Davčna uprava nima pristojnosti, da bi delodajalca oprostila plačevanja prispevkov. Kdor prispevkov ne plača, mora za svoje delavce sam poravnati stroške zdravljenja, invalidnine, bolniškega staleža, porodniškega dopusta ali pokojnine.

Utemeljitev: Popolnoma nesprejemljivo je, da breme neplačevanja prispevkov udari po delavcih, ki ostajajo brez v ustavi zagotovljenih pravic.

5. Račune je treba plačati v dogovorjenem roku. Ob zamudi pri plačilu računa je upnik brez dodatnih pritožb upravičen do zamudnih obresti, ki so najmanj enake obrestim pri nedovoljeni prekoračitvi porabe na osebnem bančnem računu.

Utemeljitev: Zaradi neplačevanja dolžnikov (med katerimi so tudi državne ustanove) dobra podjetja in sposobni obrtniki propadajo. Denarni tokovi so krvni obtok družbe. Brez finančne discipline bo bolnik izkrvavel.

6. Takoj ko učinkovitejše pobiranje davkov pride v prakso, bi morali vse davke znižati.

Utemeljitev: Previsoki davki so huda ovira konkurenčnosti gospodarstva. Če bi bili nižji, bi bilo manj skušnjave, da se jim mnogi izogibajo.

Pravosodni sistem

7. Sodnik ima pravico in dolžnost, da pri interpretaciji zakonov uporabi zdravo pamet in da ne naseda trikom odvetnikov.

Utemeljitev: Pravo je vedno tudi stvar interpretacije in ne le slepega branja zakonov; če ne bi bilo tako in bi bilo pravo matematika, sodnikov ne bi potrebovali. Vzemimo: delavcu so na plačilni list zapisali, da so mu odtrgali obrok za bančni kredit, v resnici pa obroka niso plačali. Sodnik ali tožilec, ki trdi, da to ni namerna goljufija, ni pri zdravi pameti.

8. Zadeva, ki je bila na sodišče vložena v zakonskem roku, nikoli ne zastara. Kadar je krivda za preložitev obravnave na strani obtoženca, ta dobi takoj plačilni nalog s stroški neopravljene obravnave. Sodišče ima pravico, da nadaljuje sojenje tudi v primeru odsotnosti obtoženca. Pritožni postopki na višjem sodišču morajo biti bistveno dražji.

Utemeljitev: Obtoženi naj dokaže svojo nedolžnost, ne pa da zavlačuje s postopkom. Sodni sistem je hudo preobremenjen z namernim zavlačevanjem, s pritožbami in pritožbami na pritožbe ter z vračanjem obravnav na nižjo stopnjo. Smo v začaranem krogu: ker je ta pot poceni, počasna in ker lahko računajo tudi na zastaranje, se mnogim vlaganje pritožb splača.

9. Nenevarnim obsojencem, ki so bili obsojeni na krajšo zaporno kazen in kjer ni nevarnosti pobega ali ponovitve dejanja, naj sodišče namesto zaporne kazni izreče obvezno družbeno koristno delo. Obsojenec dobi od države plačilo prispevkov, ne pa plače. Če delo odkloni ali ga opravlja malomarno, se vrne v zapor za dvojno dobo predlaganega družbeno koristnega dela.

Utemeljitev: Ni smiselno, da na primer krivci prometnih nesreč v zaporu uživajo brezdelje, po možnosti še s kulturnim in športnim programom, in da gre vse to na račun davkoplačevalcev. Takšne obsojence usmerimo v popravilo cest, gradnjo vaških vodovodov, v pomoč kot strežnike v bolnišnice ali domove za ostarele, za spremljevalce invalidov, za pomoč kmetom, ki svoje kmetije zaradi starosti več ne obvladajo, za sezonska spravila kmetijskih pridelkov in za druga družbeno koristna dela.

10. Referendum je veljaven, če se ga udeleži najmanj 33 odstotkov volivcev. Kadar gre za vprašanja, ki zahtevajo spremembo ustave, lahko referendum zahteva absolutna večina poslancev državnega zbora. Manjšina 30 poslancev v državnem zboru ali državni svet naj nimata več pravice, da zahtevata referendum o že sprejetem zakonu. Če gre za izpodbijanje sprejetega zakona, lahko referendum zahteva 40.000 državljanov, ki poleg podpisov položijo tudi kavcijo v višini stroškov izvedbe referenduma; kavcija se vrne, če je referendum veljaven. Za referendume, ki se nanašajo na druge pobude in ne na že sprejete zakone, ni zahteve za kavcijo, temveč se zanje določi referendumski dan enkrat v letu. Če gre za leto državnozborskih ali predsedniških volitev, je dan volitev tudi referendumski dan.

Utemeljitev: Sedanja zakonodaja je v nasprotju z načeli parlamentarne demokracije in predstavlja blokado odgovornemu vodenju države.

Gospodarska zakonodaja in pomoč podjetjem v državni lasti

11. Nihče ne more biti direktor v več kot enem podjetju.

Utemeljitev: Odgovorno vodenje enega podjetja je za eno osebo več kot dovolj. Ustanavljanje več podjetij z istim direktorjem rabi le prikritemu pretakanju denarja, izogibanju davčnim obveznostim, planiranim stečajem in izigravanju poslovnih partnerjev.

12. Za vse odgovorne osebe v gospodarstvu (direktorji in vse druge osebe, ki samostojno odločajo o poslovanju podjetja) je obvezno individualno članstvo v gospodarski zbornici. Ko podeli licenco za opravljanje dela odgovorne osebe, gospodarska zbornica ne izda soglasja osebi, ki je bila v preteklih sedmih letih pravnomočno obsojena zaradi dejanja s področja gospodarskega kriminala, vključno s stečajem podjetja ali neizplačevanja plač ali prispevkov zaposlenim.

Utemeljitev: Brez zaupanja ni uspešnega gospodarstva. Glavno poslanstvo gospodarske zbornice mora postati nadzor nad poslovno in moralno integriteto gospodarstvenikov.

13. Podjetja ali banke v delni ali popolni državni lasti, ki prosijo za »dokapitalizacijo« (beri: so pred stečajem), morajo pred tako prošnjo predstaviti program sanacije in znižati plače ter druge bonitete na raven plačilnih razredov, ki veljajo po kolektivni pogodbi javnega sektorja. Uprava in nadzorni svet hkrati ponudita odstop brez pravice do odpravnine.

Utemeljitev: Nesprejemljivo je, da dobi državno pomoč podjetje ali banka, kjer imajo vsi zaposleni bistveno višje plače in regres kot delavci v javnem sektorju, direktor pa nekajkrat višjo plačo od predsednika vlade.

14. Slovenske železnice naj predstavijo program za bistveno povečanje prometa in prilagoditev storitev sodobnim zahtevam.

Utemeljitev: Slovenske železnice so vzorčni primer državnega podjetja, ki računa na stalno pomoč države, zelo malo pa prilagaja raven storitev potrebam potnikov. Pomoč države je upravičena, če bodo železnice bistveno več prispevale k razbremenitvi cestnega prometa. Med predlaganimi ukrepi so izboljšanje primestnega prometa, zelo pogoste hitre povezave med Mariborom in Ljubljano ter drugimi večjimi mesti, ureditev nivojske dostopnosti vlakov za invalide, otroške vozičke in kolesarje ter brezplačen prevoz koles.

Pokojninski in socialni sistem

15. Zaradi staranja prebivalstva naj se delovna doba podaljša, vendar se odrečemo starostni omejitvi za polno pokojnino pri delavcih, ki bodo brez morebitnih dokupljenih let delovne dobe delali polno delovno dobo, torej 40 let za moške in 38 let za ženske.

Utemeljitev: Med tistimi, ki začnejo redno delati zgodaj, so v večini delavci z nižjo izobrazbo in s težkimi poklici. Vemo, da je pričakovana življenjska doba močno odvisna od socialnega položaja. Preprosti manj izobraženi ljudje s težkimi poklici imajo pri šestdesetih vsaj sedem let krajše pričakovano preživetje. Ni torej pravično, da jim od že sicer revne pokojnine še odtrgamo nekakšne maluse ali pa da jih silimo, da delajo še naprej. V teh, za fizične delavce poznih letih je veliko bolniškega staleža ali invalidskih upokojitev in ob podaljševanju delovne dobe za to skupino delavcev bo prihranek pokojninske blagajne zanemarljivo majhen.

16. Osnova za izračun pokojnine naj se poviša za 5 odstotkov za vsakega otroka. To povišanje se razdeli po polovici med oba starša, samohranilcem/samohranilkam, ki mu bivši partner ni plačeval preživnine, pa dodeli v celoti.

Utemeljitev: Naših pokojnin ni v nobenem skladu in denar za naše pokojnine bodo morali zaslužiti naši otroci, ko bodo začeli delati. Ljudje brez otrok (pri tem je popolnoma vseeno, ali jih nočejo ali pa ne morejo imeti) lahko vlagajo v razne sklade in si s tem zagotovijo dobro pokojnino; starši z otroki pa na takšne dodatne pokojninske stebre lahko kar pozabijo. Pravično je, da jim novi pokojninski zakon odmeri višji odstotek pokojnine, kajti tudi oni so posredno – prek otrok – prispevali za naše pokojnine. Višji odstotek pokojnine za starše bi tudi spodbudil nataliteto in s tem pomagal k mlajši starostni strukturi družbe.

17. Novi pokojninski zakon naj določi obvezno upokojitev pri 70. letu starosti.

Utemeljitev: Imamo množico mladih izobraženih ljudi brez službe – in stare, ki se ne odločijo za upokojitev. Za plačo enega ostarelega izobraženca (kajti fizičnih delavcev v tej skupini ni) bi lahko zaposlili dva mlada, ki bi naredila štirikrat več kot stari gospod.

18. Brezposelni dobijo državno pomoč najdlje tri mesece, nato pa so dolžni sprejeti vsako njim primerno delo, tudi v eno stopnjo nižjem izobrazbenem razredu. Kdor odkloni tako delo, izgubi pravico do pomoči.

Utemeljitev: Vsako delo je boljše od brezdelja, ki vodi le v občutek nekoristnosti, brezizhodnosti, v depresijo, alkoholizem in druge oblike zasvojenosti. Nobeno ponižanje ni, če umetnostnemu zgodovinarju ali etnologu naložimo, naj skupino kmečkih žensk uči osnov pogovora v tujem jeziku, da bodo lahko odprle kmečki turizem. Gimnazijski maturant naj te iste gospe uči uporabljati internet in elektronsko pošto. Brezposelna šivilja bo dobila delo v domu za upokojence ali v negovalni bolnišnici. Brezposelni gradbeni delavci bodo urejali pot za kolesarsko transverzalo.

19. Če brezposelni najde priložnostno ali stalno delo, to javi zavodu za zaposlovanje in se njegov status brezposelnosti brez vsakih administrativnih ovir zamrzne. Brezposelni, ki več kot en teden dela na črno, za vedno izgubi pravico do pomoči brezposelnim.

Utemeljitev: Mnogi brezposelni v resnici delajo na črno. To je v vseh pogledih nesprejemljivo.

Zdravstvo

20. Ministrstvo za zdravje naj pripravi zožen popis zdravstvenih storitev, ki jih pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Ostale zdravstvene storitve naj prepusti samoplačništvu ali zavarovalnicam, ki ponujajo dodatno zdravstveno zavarovanje.

Utemeljitev: Postaviti moramo sistem prioritet v obsegu, kot ga denar obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoča. V ta spisek prioritet sodi preventiva, vsa diagnostika (kajti brez jasne diagnoze ne moremo vedeti, ali je zdravljenje nujno in koristno ali ne), vsa urgenca, vse zdravljenje mladih do 25. leta starosti in nosečnic, zdravljenje resnih življenje ogrožujočih bolezni in paliativno zdravljenje. Storitve po takšnem spisku morajo biti zavarovancem zagotovljene brez odlašanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tudi stroške kroničnih bolezni, ki življenja ne ogrožajo, vendar so za te bolezni sprejemljive čakalne liste z dogovorjenimi najdaljšimi čakalnimi dobami.

21. Uvede se participacija zavarovancev, in to brez možnosti, da se zavarovanci pri drugi zavarovalnici zavarujejo za takšno doplačilo. Predlagam, da za vsakega zavarovanca znaša skupni letni znesek participacije 4 odstotke njegovih lanskih skupnih dohodkov. Ko zavarovanec v koledarskem letu doseže to višino, je nadaljnje participacije oproščen. Zavarovanec z letnimi dohodki v višini 4000 evrov bo tako v naslednjem letu plačal največ 160 evrov participacije; tisti z dohodki v višini 60.000 evrov pa največ 2400 evrov participacije.

Utemeljitev: Participacija je v tujini preskušen način, da vsak zavarovanec varčuje pri stroških iz police svojega zavarovanja. Brez škode za zdravje ljudi bi lahko mnogo prihranili, če bi zmanjšali domače nikoli porabljene zaloge zdravil ali omejili nepotrebne obiske pri specialistu. Zgornja omejitev je potrebna, da zaščitimo bolnike s hudimi in kroničnimi boleznimi, ki bi jih participacija brez zgornje omejitve preveč prizadela.

22. Med obveznim in prostovoljnim zavarovanjem naj bo jasna razmejitev storitev, ki jih ti zavarovanji pokrivata. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ne sme pokrivati participacije pri obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Utemeljitev: Zakonsko je zelo vprašljivo, ali sme država ukiniti prostovoljno zavarovanje. Huda anomalija sedanjega sistema pa je, da gre večina denarja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačilo storitev, ki jih sicer pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. To je tako, kot da bi imel pri eni zavarovalnici za avtomobil sklenjeno kasko zavarovanje, pri drugi zavarovalnici pa bi se zavaroval za plačilo odbitne franšize tega istega zavarovanja. Ljudem pustimo, da se sami odločijo, ali se bodo prostovoljno zavarovali, katero zavarovalnico bodo izbrali, pa tudi, kaj naj krije njihovo prostovoljno zavarovanje: nenujne reševalne prevoze, zdravilišče, zobno protetiko, estetsko kirurgijo, poškodbe pri vrhunskem športu...

23. Nujne so ekonomske cene zdravstvenih storitev in iskrena spodbuda k pogumnemu samostojnemu upravljanju zdravstvenih zavodov, s tujko k menedžmentu.

Utemeljitev: Ko bomo uveljavili ekonomske cene zdravstvenih storitev, bodo dobri menedžerji v navezi s strokovnim vodstvom bolnišnice sami ugotovili, da ni smotrno, da imajo vso opremo in dežurne ekipe prav za vse veje medicine, in bodo nekatere dejavnosti ohranili le na ambulantni ravni. Hkrati bodo poiskali svoje niše, kjer so dobri in se lahko ponudijo širšemu okolju.

Ekologija in razvojne perspektive

24. Okoljska politika naj s finančnimi instrumenti zagotovi ohranjanje čistega okolja, ekološko kmetijstvo, opuščanje ekološko obremenjujoče industrije, zmanjševanje količine odpadkov in njihovo reciklažo.

Utemeljitev: Ekologija mora postati ključna osnova nadaljnjega razvoja Slovenije. Gašenje požarov je vedno dražje od preventive. Okoljska politika mora delovati dolgoročno, preventivno in pogumno. Slovenija ima vse naravne možnosti, da se prek čiste narave in zdrave hrane uveljavi kot zelena, ljudem in zdravju prijazna dežela. Varovanje okolja ne more biti le naloga enega ministrstva, temveč celotne politike. Varovanje okolja je osrednja točka, kjer se srečujejo industrija, kmetijstvo, turizem, okoljsko načrtovanje, energetika, zdravstvena politika, obramba in zunanja politika.

25. Vlada in občine naj pripravijo program investicij v infrastrukturo (ceste, posodobitev železniškega omrežja, mreža kolesarskih poti kot podpora turizmu, športni in kulturni objekti).

Utemeljitev: Sedanja politika s popolno opustitvijo investicij je povsem zgrešena, saj tako spirala brezposelnosti in obupa le narašča. Nov ciklus investicij bo zmanjšal brezposelnost in prek davkov vračal denar v državno blagajno.

26. Lesna obrt in lesna industrija sta veji gospodarstva, ki ju mora država še posebej podpreti.

Utemeljitev: Gozdovi in les predstavljajo izjemno veliko naravno bogastvo in primerjalno prednost Slovenije. Hkrati imamo veliko odličnih mojstrov, dobro industrijo pohištva in vrhunske oblikovalce. Na tem področju nam Kitajci brez tovrstne tradicije in z izropanimi naravnimi bogastvi ne morejo biti konkurenčni. Hud greh je, da pohištvena obrt in industrija umirata in da največ lesa izvozimo v surovem stanju. Skrbno gospodarjenje z gozdovi in lesom naj spodbudi energetiko, da bo tu iskala novih poti za pridobivanje električne energije. Vse več je upravičenih pomislekov glede uporabe fosilnih goriv in nuklearne energije. Biomasa lahko prispeva precejšen delež k energetskim potrebam naše države.

27. Davčna politika in kmetijska stroka naj podpreta ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo v povezavi s kolesarskim in pohodniškim turizmom je lahko med glavnimi razvojnimi perspektivami Slovenije.

Utemeljitev: Slovensko kmetijstvo lahko ne le preživi, temveč odlično uspeva in se dobro prodaja samo pod enim pogojem: če se bomo vsi odrekli intenzivnemu kmetijstvu in prešli na ekološko pridelavo. Ekologija mora postati tržna znamka slovenskega kmetijstva. Ekološko kmetijstvo znatno manj obremenjuje zemljo, s tem pa tudi podtalnico s kemikalijami. Čista voda pa je bogastvo, ki se ga še premalo zavedamo.

Pohodništvo in kolesarski turizem sta v Evropi v neverjetnem vzponu in velika škoda je, da za zdaj ostajamo izven te zgodbe. Kolesarska transverzala bo povezala turistične zanimivosti, pa tudi gostišča, prenočišča in turistične kmetije in prinesla življenje in zaslužek v odmaknjene dele naše čudovite dežele.

Stranke, izjasnite se!

Tako, to je torej mojih 27 točk. Prosim politične stranke, naj mi sporočijo, s katerimi predlogi se strinjajo. Dovoljujem si le majhno opozorilo: vem, vsi bi podprli večjo skrb za čisto okolje ali nov zagon investicij, vendar vse to ne bo šlo, če se ne bomo takoj spopadli s problemom nepobranih davkov in neučinkovitega sodstva. Brez denarja se mnoge zgoraj zapisane točke sesujejo v prazno besedičenje. In tega je bilo že v preteklosti dovolj, v predvolilni kampanji pa bo praznih obljub za bruhat.

Pričakujem vašo pošto na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Bralcem obljubim, da bom pripravil kratko poročilo, ki naj nam pomaga pri volitvah izbrancev ljudstva.

Prof. dr. Matjaž Zwitter je zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter profesor na mariborski in ljubljanski medicinski fakulteti.