Majevski koledar, evolucija zavesti, sistem in kaos

Pogovor z dr. Tadejo Jere Lazanski o koncu sveta, ki naj bi bil prihodnji petek, 21. 12. 2012.

Objavljeno
14. december 2012 13.45
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Prihodnji petek bo (spet) konec sveta. In kot vselej doslej tudi tega ne bomo niti opazili. Bo pa čez teden dni, če količkaj verjamemo Majem, izjemna priložnost za praznovanje. Ob koncu enega baktuna (400 let) in začetku drugega so praznovali do onemoglosti. Samo mislimo si lahko, kako bi šele slavili ob koncu svojega mojstrskega koledarja. In nujni uvedbi novega. Nikoli niso trdili, da bo ob koncu prvega štetja konec štetja. Narobe. Bili so pravi mojstri časa. In ni treba veliko ugibati, da bi ga začeli šteti na novo. To dokazuje tudi zapis na Tikalski steli v Palenqueju, ki omenja datum (preračunan v naše štetje) 21. oktober 4772, ko bomo lahko praznovali okroglo obletnico ustoličenja kralja Pakala.

Zanimalo nas je, kaj bi nam o Majih lahko razkrila dr. Tadeja Jere Lazanski, ki je pred tremi leti na mednarodnem kongresu prejela prvo nagrado za znanstveno študijo Evolucija zavesti pri starih Majih in sodobni miselni sistemi. To je bil simpozij računalniških anticipativnih sistemov CASYS, ki ga vsaki dve leti pripravljata Center za hiperinkurzijo in anticipacijo urejenih sistemov (CHAOS) in Univerza v Liègeu. Ker je šlo za dogodek ob jubileju Charlesa Darwina, je bil njen dosežek tedaj toliko pomembnejši.

Eden od teoretikov pravi, da je konec sveta že bil, le da tega nismo opazili ...

To je bil preskok zavesti, ne konec sveta.

Lahko skušate napovedati, kaj se bo pravzaprav zgodilo 21. decembra?

Niti ne. Za nekatere ljudi bo konec sveta, ker ne bodo mogli sprejeti nove zavesti - zavestnega soustvarjanja. To so Maji vedeli, ker so imeli tudi koledar dolgega štetja - božanski načrt. Jaz sem ga poistovetila z veliko sliko v sistemskem razmišljanju. Sistemci imamo podobno veliko sliko, saj skušamo upoštevati vsaj štiridimenzionalno zavest. Maji upoštevajo celo več dimenzij.

Kakšna je štiridimenzionalna zavest?

Običajno ljudje pri svojih miselnih vzorcih uporabljajo prostor in čas. Maji pa so dodali božanski načrt (velika slika) in osebni namen. Vsak človek ima v tem sistemu točno določeno nalogo.

Je opredeljen za določeno vlogo?

Da, majevske starešine so vedno izhajale iz tega, da so samo delček velikega načrta. Posameznik je kolešček v velikem sistemu, ne kateri koli, ampak točno določen, ki mora biti tam, da funkcionira. Ko sem prvič poslušala Carla Johana Callemana ...

Kdo je Calleman?

Švedski molekularni biolog, ki je po tridesetih letih znanstvenega dela odšel v Gvatemalo in Mehiko, se zaljubil v tamkajšnjo kulturo in začel raziskovati. Ko so mi leta 2007 predlagali, naj grem na njegov seminar, sem se sprva branila. Na horoskope ne dam kaj dosti. Prepričala me je kolegica, saj je dejala, da to ni horoskop, ampak razlaga evolucije zavesti. Dobila sem toliko znamenj in namigov, da sem pač morala iti. Poslušala in pridno zapisovala sem tri dni in veliko odnesla. Vedela sem, da mi je to namenjeno.

Zakaj Calleman govori o dveh končnih datumih?

Po njegovem se je majevski koledar zaključil 28. oktobra 2011. Zdaj, 21. decembra, pa stopa sonce v vodnarjevo obdobje. Planeti se bodo postavili v posebno lego. Ta 21. december ima močnejši pomen, ker na to opozarja že konstelacija planetov.

Kdaj se je začel majevski svet?

Veliki pok se je začel pred 16 milijardami leti. Po koncu tega prvega ciklusa razvoja zavesti, pred 820 milijoni leti, so se začeli prvi celični organizmi. Ta drugi ciklus evolucije zavesti se je končal 41 milijonov let pred našim štetjem, ko je nastopila (tretja) sesalska zavest, pred dvema milijonoma let pa se je začela plemenska zavest.

Ti ciklusi so vse krajši ...

Podobno kot majevske piramide, ki imajo devet stopnic in ponazarjajo obdobja zavesti človeštva. Sistemi lahko delujejo samo, če so v sinergiji. Z zavestnim soustvarjanjem lahko naredimo svoj raj na Zemlji. Vprašanje pa je, kakšne miselne vzorce kot narod ali posameznik nosimo s seboj. Pri vseh teh študijah pridemo zmeraj do istega spoznanja, da je vse odvisno od posameznika, od tega, koliko je sposoben narediti sam pri sebi.

Kako to, da se je majevski koledar tako ujemal s sodobnimi znanstvenimi dognanji?

Bili so veliko bolj povezani z naravo, veliko bolj ponotranjeni. Prve osebe ednine sploh ne poznajo. Izhajajo predvsem iz kolektivne zavesti: mi. Z dnevnim koledarjem (colkin) so slavili rojstvo smrti in vsak dan rojstvo dneva. Smrt jim ni pomenila to, kar nam pomeni danes. Smrti, konca, sploh ni bilo, samo transformacija nečesa, kar je del veliko širše celote.

Kaže, da so bili obsedeni s časom. Čas so merili kot nobena druga civilizacija na tem svetu. Koliko koledarjev so imeli?

Osemnajst. Imeli so dolgo štetje, pa koledar z 260-dnevnim ciklusom, lunarne mesece, ki so trajali 29 do 30 dni, 365-dnevno leto, potem so imeli večje svežnje let za štetje dolgih obdobij (dolgih tudi 63 milijonov let) ... V glavnem pa so uporabljali koledar kratkega štetja, dolgega štetja (božanski načrt) in koledar za plačevanje davkov. Sicer pa podrobnosti koledarjev ne poznam.

Plemenski stopnji zavesti je sledila ...

... kulturna stopnja, šesti ciklus pa se je začel 11. avgusta 3414 pred našim štetjem, ko so nastale prve nacionalne zavesti in prve države, denimo Egipt. Začelo se je pravo ločevanje dobrega in slabega.

Zakaj se je ta šesti ciklus končal 1755. leta?

To so Callemanovi izračuni. Dobil jih je na podlagi dolgoletnega raziskovanja. Sama se na molekularno biologijo ne spoznam in tega ne morem povedati. Od 1755 do 1999 se je v sedmem ciklusu razvijala planetarna zavest. Vladala je moč. Nastale so velike družine, Napoleon, Rockefeller ... Pojavila se je industrijska revolucija. Nastopila je globalizacija.

Osmi ciklus, od leta 1999, je obdobje etike ...

... ko se je zavest vrnila k naravi, k prvobitnemu sistemu, kot posledica spoznanja, da se je moč preveč razmahnila.

Do kdaj je trajal 8. ciklus?

Calleman se je popravil - do 9. marca 2011.

Kaj se je zgodilo tega dne?

Zagotovo bi lahko kaj opazili. Pri preskokih zavesti je pravzaprav težko zaznati spremembo na dan.

Zadnji ciklus pa je?

Zavestno soustvarjanje. To je sistemska zavest. Pomeni, da naredimo nekaj zelo dobrega, če se tega zavedamo in če drug v drugem ne vidimo tekmecev in se drug drugega ne bojimo. Vsak od nas je močan člen. To je stanje duha. To prinaša uskladitev zavesti s celotnim naravnim sistemom. Tega zavedanja nimajo vsi in vprašanje je, koliko ga bo imelo.

Če bi skušal vse te stvari prenesti na Slovenijio, bi rekel, da smo po stanju duha (»velike« družine) še v stanju moči, to je kakšna dva ciklusa nazaj. Je zadnji ciklus neke vrste dekadenca, propad materialnega, duhovnega, ustvarjalnega? Bo šele 21. december prinesel nov ciklus, ki bo zahteval ozaveščanje?

Ciklusi se bodo še naprej dogajali, le da na stelah ni več napisov o njih. Rast posameznika je odvisna od njega samega. In rast družbe je odvisna od tega, kakšno vlado si postavimo. Vlada je samo odraz naše kolektivne zavesti.

Pričakoval bi, da bodo zavesti značilne za ves planet in za vse na njem ... Iz tega, kar se pogovarjava, vidiva, da lahko ta obdobja zelo različno razloživa.

Ogromno ljudi je v temi, v nevednosti in iščejo, nimajo povezave s samim seboj. Potem se zapletejo v določeno ideologijo, iščejo izven sebe, zavesti pa ne spreminjajo ...

Ali ni takšno razmišljanje o mitoloških vprašanjih, ezoteričnem, religioznem, samo neke vrste opij za ljudstvo? Človek se ukvarja s silami, ki jih ne razume najbolje, in išče pojasnila zato, da mu je nekoliko lažje pri srcu, ko išče odgovore o smislu svojega obstoja.

Se popolnoma strinjam. Vse religije so nastale s tem, da izven sebe iščejo nekaj, kar bi jim pomagalo rešiti stvari, ki bi jih sicer lahko rešili sami. Ko pa iščete odgovore znotraj sebe z zavedanjem, da je naša zunanjost samo odraz našega notranjega obstoja, počutja, misli, pa ni zunanjega, je zgolj in samo notranji svet. Ko sprejmemo odgovornost zase in za svoje misli, besede in dejanja, lahko sprožimo kemijo v našem telesu.

Verjeli so, da je njihov bog pernata kača Ketsalkoatl. In ko so prišli Španci, so mislili, da se jim je prišel Ketsalkoatl maščevat. Nazadovali pa so, ko jih je prizadela podnebna sprememba - izsušeno okolje.

Morda ravnajo prav, ko iščejo rešitev v posamezniku. Izboljšanje je možno z ozaveščenostjo, s premišljevanjem in prilagajanjem sistemu.

S poznavanjem in zavedanjem, da je del sistema, da ima vsak od nas funkcijo v njem. Sistem lahko deluje samo, če vsak pozna svojo funkcijo. To je molekularna mreža, pri čemer vedno vodi tisti, ki je v določenem trenutku najbolj kompetenten.

Zakaj so Maji skrajševali časovna obdobja?

Dobro so opazovali vesolje in samo sledili naravni logiki. Bili so dobri matematiki in astronomi.

Tudi ljudje govorijo, da čas teče vse hitreje. Se vam ne zdi tako?

Rekla bi, da se veliko več dogaja in naša zavest je bolj zaposlena in nam čas hitreje mineva. Nekdo zelo dobro skrbi, da smo izjemno zaposleni. Če bi gledala televizijo, poslušala radio, brala časopise, bi imela še manj časa ...

Pa jih ne?

Nehala sem jih pred šestimi leti. Včasih se mi zdi, da čas ustavimo. Če si s človekom, s katerim se super ujameš, se pogovarjaš, če počneš zanimive reči, gre čas kot strela. Ko sem pisala knjigo, nisem vedela, ali je noč ali dan.

So Maji omenjali kaos na koncu zadnjega ciklusa?

Kaos je vedno prisoten. Kaos je tudi sistem, ampak nelinearen sistem. Vprašanje je, kaj s kaosom delamo, kako ga razumemo. Kaos so izgredi na ulici, mirne demonstracije so urejen sistem. Vprašanje je, kaj naredimo s kaosom. Mi mu rečemo tudi stres.

Kaos je nekaj, kar je v nasprotju s sistemom, bi rekel.

Ne. To je nelinearni sistem.

Ali je kaos sploh še sistem?

Je sistem, ampak ne vemo, kako bo deloval,

Zakaj ne berete časopisov, sledite medijev?

Čutim, da bodo informacije, ki morajo priti do mene, prišle. Ne želim obremenjevati svoje zavesti z odvečnim. Sledim načelu, da naj berem samo tisto, kar bo dvignilo mojo dušo. Enako je s knjigami: berem tiste, na katere me opozorijo.

Saj tudi v medijih lahko izbiraš vsebine ...

Zelo rada prebiram posamezne novinarje, umetnike.

Vi ste profesorica menedžmenta informacijskih sistemov.

Na Fakulteti turističnih študij predavam turistični sistem. Sem pionirka na tem področju, saj sistemskega razmišljanja v turizmu še ni bilo. Sistemsko razmišljanje je vedno mišljenje, ki se začne s povratno zanko. Najprej si postavimo vizijo in razmišljamo, kako do nje in kaj bo ta vizija prinesla. Na Turistici predavam še menedžment prireditev, turistične prireditve.

Za delo Evolucija zavesti pri starih Majih in sodobni miselni sistemi ste prejeli nagrado. Zakaj je to delo sploh nastalo?

Callemanova raziskovanja sem skušala vključiti v znanstveni svet. Pokazala sem, kako so stari Maji živeli po sodobnih sistemskih principih. Maji so imeli vsa načela, ki smo jih sistemci na novo odkrivali zadnjih 30 let. Ko se mi je ta sestavljenka zložila, sem bila prestrašena in evforična.

Mar sistemske znanosti prej res ni bilo?

Med 15. in koncem 19. stoletja je prevladovala analitična in ne sistemska miselna metoda. To je bilo obdobje moči, ko se je naša zahodna civilizacija razvijala. Zahodna misel ni mogla razviti sinergije, ker so želeli deliti in razdeljevati.

Znanost ni imela sistemskega pristopa?

Ne, razen nekaterih posameznikov. Sistemski pristop pomeni, da gledamo celoto in ne samo posamezne dele.

Kaj vam je dal študij Majev?

Spoznanje, da je vse, kar sedaj odkrivamo, bilo že zdavnaj odkrito. Vse, kar odkrivamo, je pravzaprav kaplja v morje. Poleg obsežnega znanja so imeli še drugo zavest. Mi smo morali čez številna faze razvoja, da smo prišli do točke, po kateri lahko še naprej zavestno soustvarjamo.

Kdo je imel več znanja - Maji ali mi?

Mi imamo več ekološkega znanja, uporabljamo več materialov. Pa se lahko vseeno uničimo, ker če znanost nima v sebi duha, postane orodje v rokah oblastnikov. Maji pa so živeli z naravo in po sistemu. Bili so osrediščeni.

... pa so vseeno doživeli zaton. Kakšen bo svet po 21. decembru?

Zjutraj se bomo normalno zbudili in začeli normalna opravila. Prav na 21. decembra bo veliko manifestacij. Sama bom predavala neki skupini študentov natanko ob 12. uri in 12 minut.

In če bo konec sveta, predavanje odpade.

Ne bo konca sveta. Naslednji dan bo 22. decembra. Res pa me kliče veliko, vse več tudi prestrašenih ljudi in me sprašujejo o tem datumu. Govorijo vse mogoče, o bližajočem se kometu, denimo.

Toda potres smo že imeli, demonstracije so bile tudi, sneg je odrezal kos Slovenije ... zdi se vsak dan huje.

Zavest se vendarle dviguje. Demonstracije so mirne. Svet se ne bo čisto nič drugače vrtel, kot se zdaj.

Ampak kakšen smisel pa ima konec sveta, če se ta svet ne bo vrtel drugače?

Tak konec nima smisla. Smisel dobi, če ga jemljemo kot začetek nove zavesti. Kdor je začel govoriti o koncu sveta, je moral biti zelo boječ človek. Ali pa je imel pri tem kakšno računico in je hotel, da bi postalo ljudi strah. Morda je mislil, da je mogoče ljudi lažje obvladovati, če jih je strah.

Upam, da se bo nekaj vendarle premaknilo v splošni zavesti sveta. Zagotovo bomo to začutili vsi. Bolj subtilni bomo kot prej. Novo obdobje kaže, da se z grobo silo ne da nič doseči. Če mehke sisteme (ljudi) povežemo s strahom, od njih ne moremo dobiti optimuma.

Mar ne namenjamo prevelike pozornosti Majem, saj je bilo njihovo življenje nekaj povsem običajnega? Premogli so vse, kar premore tudi današnja civilizacija, katere del smo. In bo tudi zanamcem ostalo veliko misterijev, čudežev, posebnega znanja. Njihovo življenje pa zdaj malce po svoje interpretiramo, saj so bili dejansko tako daleč stran, časovno daleč, in marsikaj zdaj drugače vidimo, kot je bilo res.

Se strinjam. V bistvu nam pomagajo, da prek njih odkrivamo sebe. Ruski znanstveniki imajo veliko več podatkov o njih. Ko sem pred tremi leti na kongresu predstavljala svojo študijo širokemu avditoriju znanstvenikov, me je ruski znanstvenik Kazanski vprašal: kaj pa tisto, da so Maji prileteli na kovinskih pticah, iz kovine, ki je bila na Zemlji neznana? Odgovorila sem mu: majevski koledar sem raziskovala izključno s sistemskega vidika in iskala analogije s sodobnim življenjem. Potem je rekel, da se je samo šalil. Pozneje me je kolega iz Švice vprašal, ali vem, da Rusi vedo o teh majevskih kovinskih pticah. Saj tudi jaz vem, sem mu odgovorila, ampak nimam dokazov. In o tem ne morem govoriti ...

Pa so Maji res imeli taka letala?

To boste morali vprašati kolega Kazanskega. Mislim, da bomo še veliko odkrili. Ne jaz. S sistemi in z dvigovanjem zavesti.

Ta vaš kolega Kazanski ni tako daleč od vas, vsaj po imenu ne. Samo ena črka vaju loči.

(Smeh)