Končujejo se sklepne operacije sestavljanja vladajoče koalicije. Za nekaj ur je sklepne operacije zmotila pobuda predsednika republike, naj stranke razmislijo, ali bi kot mandatarja podprle bančnika Marka Voljča. Vendar so Virantova lista, Desus in SLS, ki so najbolj navijale za »tretjega človeka«, predsednikovo pobudo najbolj vehementno zavrnile. Bančnik s fenomenalnimi povezavami v globalni politični, ekonomski in akademski skupnosti za Slovenijo menda ni dovolj povezovalen...
Skica koalicije je dovolj jasna, da jo lahko umestimo v zgodovinski kontekst. Če bo iz skice dejansko nastala nova vlada, bo prinesla nekaj novosti. Ne govorimo o vsebinskih novostih, temveč o novostih na ravni forme.
Od leta 1990 naprej velja, da vlado sestavi stranka, ki je na volitvah zmagala. Ob kreativnem računovodstvu odgovor na vprašanje, kdo je na volitvah zmagal, sicer ni nujno enoznačen. Leta 1990 je bilo tistih, ki bi se želeli razglasiti za zmagovalca, največ. V 240-članskem parlamentu je imel Demos kot predvolilna koalicija absolutno večino, znotraj Demosa pa so imeli najmočnejšo podporo krščanski demokrati. A med uvodnimi takti demokratične ureditve je tudi ZSMS, ki je imela najbolj številčno posamično poslansko skupino, želela uveljaviti interpretacijo, da je zmagovalka volitev. In tudi SDP bi tedaj lahko trdila, da je zmagala, saj so reformirani komunisti v proporcionalnem delu volitev zbrali največ odstotkov glasov. Mandatar je postal Lojze Peterle, predsednik stranke, ki je imela največ glasov znotraj predvolilne koalicije.
Janez Drnovšek, ki je Peterleta zamenjal na začetku leta 1992, nekaj mesecev po razpadu Demosa, leta 1990 ni šel na parlamentarne volitve, ker je bil tedaj še član predsedstva SFRJ. Vendar je kot predsednik LDS, ki je imela v mandatu 1990–1992 najmočnejšo poslansko skupino, sestavil novo koalicijo. Legitimnost Drnovška predsednika vlade se je potrdila na volitvah decembra 1992, ko je prepričljivo zmagal. In dobil nov mandat za sestavo vlade.
Leta 1996 je bil Drnovšek relativni zmagovalec. Vendar mu je mandat za sestavo vlade izglasovala ena koalicija, samo vlado pa je potrdila druga koalicija. Nekaj mesecev pred potekom roka uporabe je koalicija razpadla, mandatar pa je postal Andrej Bajuk. Andrej Bajuk leta 1996 sicer ni kandidiral na volitvah, koalicijo pa je sestavil ob pomoči glasov dveh poslank, ki sta se odločili za prestop, ter desnosredinskih strank. Posebej visoke legitimnosti koalicija ni uživala, saj je na volitvah čez nekaj mesecev pogorela.
Ob koncu leta 2000 je vlado po prepričljivi volilni zmagi sestavil Janez Drnovšek. Vlado je vodil dve leti, potem pa, ko je postal predsednik republike, je krmilo predal nasledniku na čelu stranke, Tonetu Ropu. Leta 2004 je Rop parlamentarne volitve izgubil.
Zmagovalec volitev leta 2004 je bil Janez Janša. Njegova zmaga je bila dovolj prepričljiva, da mu ni bilo treba sestavljati koalicije, ki bi presegala delitve na levico in desnico. A je leta 2008 volitve izgubil. In vodenje vlade je prevzel zmagovalec volitev Borut Pahor.
Kakšne so formalne novosti koalicije, ki jo sestavlja Janez Janša? V zadnjih dveh desetletjih smo imeli tri tipe predsednikov vlad. Najpogosteje je vlado vodil človek, ki je na volitvah zmagal (Drnovšek 1992, 1996, 2000; Janša 2004, Pahor 2008), dvakrat je vlado vodil človek, ki ni šel na volitve, a mu je legitimnost zagotavljala koalicija (prva Drnovškova vlada leta 1992, Bajuk 2000), enkrat pa je vlado sestavil voditelj najmočnejše stranke znotraj predvolilne koalicije (Peterle 1990).
Prvič vlado sestavlja človek, ki je volitve sicer izgubil, a se je ob povolilni kombinatoriki znašel bistveno bolje od nespornega zmagovalca volitev Jankovića. Vladi, ki jo sestavlja Janša, bo legitimnost zagotavljala – seveda če bo izvoljena – vsota poslanskih glasov. Tudi predsedniku vlade bo legitimnost zagotavljala vsota poslanskih glasov. A dejstvo, da je poraženec volitev, mu bo del legitimnosti jemalo. Primarni vir legitimnosti predsednika vlade je relativna volilna zmaga. Vsota poslanskih glasov je sekundarni vir legitimnosti. Umno vodenje države je tretji vir legitimnosti.
Je Janša sposoben državo voditi umno? No, državo se da voditi tudi z mečem, s silo, kar dokazuje naš vzhodni sosed Viktor Orban.
Ob volilnem porazu je Janša prepeval popevko Dan ljubezni. Se je meču res odpovedal?