Tiskane izdaje
Na Univerzi na Primorskem (UP) bodo predvidoma sredi novembra razglasili tretjega rektorja v svoji zgodovini – prof. dr. Rada Bohinca bo nasledil bodisi prof. dr. Darko Darovec, direktor znanstvenoraziskovalnega središča, bodisi prof. dr. Dragan Marušič, dekan fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Kandidata za rektorja UP smo želeli predstaviti v skupnem pogovoru. Toda ker dr. Marušič v to ni privolil, smo se pogovorili z vsakim posebej. Rektorski mandat traja štiri leta, pravico glasovanja ima 505 zaposlenih in približno sto študentskih elektorjev. Za izvolitev v prvem krogu volitev, ki bodo 3. novembra, je potrebna absolutna večina glasov vseh volivcev. Če je ne bo, bodo 14. novembra znova volili in takrat bo zadoščala navadna večina.
Zakaj se niste hoteli soočiti z dr. Darovcem?
Zato ker mislim, da tak način intervjuja ni najbolj primeren, saj če sta pod vprašanjem dva odgovora, bralec težko razpozna, kaj je kdo rekel. Zato se mi zdi bolje z enakimi vprašanji povprašati vsakega posebej.
Kaj vas je najbolj spodbudilo k rektorski kandidaturi?
Ta univerza je doslej šla skozi več faz. Najprej skozi fazo spočetja, ki je bila zelo dolga, od leta 1990 do 2003, ko je bila ustanovljena. Temu je sledilo štiriletno obdobje, ki je bilo težko, a hkrati brsteče. Nastale so nove fakultete, visoke šole so prehajale v fakultete. V zadnjih štirih letih je spet nastopilo novo obdobje – finančna učvrstitev UP, čeprav je ta univerza še vedno prikrajšana v primerjavi z ljubljansko in mariborsko; ima namreč študijske programe, ki so nastali pred kratkim in niso polno financirani. Zdaj se začenja novo obdobje UP, ki ga zaznamuje tudi družbeno-ekonomska kriza. Zato kot mnogo drugega tudi ta univerza potrebuje preobrat. Ne moremo več hoditi po premici, po uhojeni poti naprej, ker nas to lahko vodi do stagnacije ali celo nazadovanja. Potreben je postanek in razmislek. Najti moramo krivuljo, za katero morda v tem trenutku še ne vemo povsem, kakšna naj bo. Krivuljo, porojeno z izvorno kodo te univerze, ki nas bo umestila na akademski zemljevid sveta.
Kako dobra in konkurenčna je primorska univerza v primerjavi z drugimi našimi univerzami?
Naša univerza za zdaj dosega slabše rezultate kot drugi dve javni univerzi. Za to je nekaj objektivnih razlogov, tudi z vidika primerjave z ljubljansko univerzo po šanghajski lestvici, ki je v zadnjem času tako popularna. Kot vemo, je ljubljanska univerza uvrščena med prvih 500 univerz na tej lestvici. Ima namreč izredno veliko število WoS [Web of Science – citirane objave v sistemu Sicris], od katerih je v zadnjih letih vedno tudi nekaj objav v Nature oziroma Science. Naši univerzi objave WoS vsako leto rastejo, v letu 2009 je naš raziskovalec objavil v reviji Science, a zaradi naše relativne majhnosti je to še vedno bistveno premalo za vstop na to lestvico.
Ali je UP že prebolela običajne otroške bolezni mladih univerz?
Za zdaj je še nekje vmes med otroškim in zrelejšim obdobjem. Očitno bo potrebovala še nekaj časa, da bo postala stabilna univerza.
Koliko ste doslej podpirali in še podpirate bolonjsko reformo? Kaj uvrščate med odlike in kaj med slabosti bolonje?
Na naši fakulteti nismo imeli običajnih težav z bolonjsko reformo, ker so naši programi nastali, ko je bila bolonja že uveljavljena. Moja največja zamera na račun bolonje je izpad znanstvenega magisterija. Mnogi smo bili prepričani, da bo prva stopnja enaka prejšnjemu univerzitetnemu programu in bi bila potem druga stopnja lahko enakovredna znanstvenemu magisteriju. Ker pa se to ni zgodilo, je zdaj praznina med drugostopenjsko diplomo in doktoratom in posledica je večji pritisk na doktorski študij. Odlika bolonje pa je vsekakor to, da je močno spodbudila povezovanje v evropskem visokem šolstvu.
Koliko prave podpore ima vaša univerza v tem okolju in v slovenskem prostoru?
Lokalno okolje podpira primorsko univerzo, lahko pa bi jo seveda še bolj. Slovenija je seveda ne podpira dovolj. Nasploh menim, da je v naši državi še vedno duh dežele Kranjske, kjer pogled seže nekje 50 kilometrov iz Ljubljane, torej do polovice poti med Ljubljano in Koprom. Vse drugo je provinca. V našem primeru se prepogosto zdi, kot da bi bila primorska regija primerna le za letovišče. Vznika primorske univerze in novogoriške zasebne univerze sta bila mogoča samo zaradi nepopustljivosti primorskega ljudstva.
Kaj je ključno v vaši viziji razvoja te univerze?
V teh kriznih časih se bo treba prilagoditi na drugačne razmere, ko se lomi sistem vrednot in ko lahko posledično pričakujemo manj denarja v javnih zavodih. UP lahko krizo prebrodi samo z drugačno notranjo organiziranostjo in drugačnim delovanjem navzven, v svet. Navznoter mora vertikalno hierarhično strukturo zamenjati dinamično prilagodljiva in vodoravna hierarhičnost z močno solidarnostno komponento. Le tako bo lahko univerza maksimalno izrazila vse svoje ustvarjalne potenciale in se pogumno odprla v svet.
Pri nas je dolgo veljalo, da je prava univerza le popolna univerza, zadnje čase pa je slišati tudi o prednostih manjših specializiranih univerz. Ali bi bilo za razvoj UP bolje, če bi se specializirala za določeno skupino študijev?
UP trenutno sploh ne more postati popolna univerza, tudi zaradi veljavne uredbe o financiranju. Lahko pa do maksimuma razvije to, kar ima. Trenutno je za to univerzo najbolje, da poišče in optimalno razvije nekaj programskih niš, kjer lahko doseže svetovni vrh.
Letos je bil sprejet dolgoročni nacionalni program razvoja visokega šolstva, ki naj bi mu sledil še zakonski paket. Kakšno oceno bi dali že sprejeti strategiji?
Zame je irelevantno, kaj piše v tej strategiji, zato je ne bom ocenjeval. Bolj pomembno kot tisto, kar piše v tej strategiji, je za nas delovanje na »terenu«: delati moramo znanost in jo kvalitetno predajati mlajšim rodovom. Na naši fakulteti se tega že držimo.
Kaj menite o delu obeh dosedanjih rektorjev, o njunih zaslugah in napakah?
Največja možna zasluga profesorice Čokove je, da je bila ta univerza sploh ustanovljena. V mandatu sedanjega rektorja profesorja Bohinca pa je bilo poskrbljeno za finančno učvrstitev univerze.
Jima tudi kaj očitate?
Mislim, da ni treba razglabljati o tem. Bilo je mnogo več dobrega kot slabega.
Vsaka univerza je tako dobra, kot so dobri njeni učitelji in študenti. Kako dobri so eni in drugi?
UP ima izvrstne znanstvenike, učitelje in študente. Je pa res, da UP javnost in dijaki dojemajo kot tretjo univerzo med tremi javnimi univerzami. Pri nekaterih študijih je temu primeren tudi izpad študentov. Zato na našo fakulteto, kjer sem dekan, FAMNIT, vabimo najboljše profesorje. Pri nas predavajo ljudje z vsega sveta. Letos pa smo se prvič ciljno usmerili v iskanje nadarjenih študentov tudi na dodiplomski ravni. Našo fakulteto in univerzo smo predstavili na mednarodni srednješolski matematični olimpijadi, ki je bila letos na Nizozemskem, in rezultat je vpis dveh tekmovalcev črnogorske olimpijske ekipe.
Bi si sami na UP želeli večji delež raziskovalnega dela?
Seveda je treba na tej univerzi čim bolj spodbuditi kvalitetno raziskovalno delo. Nekaj bo k temu pripomogla že opravljena reorganizacija notranjega delovanja univerze, in sicer po načelu kombinatorične optimizacije. Naši raziskovalci bodo potem manj časa porabili za administrativno delo.
Ali imate načrte, kako bi, če boste postali rektor in boste očitno soočeni s finančno nič kaj ugodnim obdobjem, bolj racionalno uporabili univerzitetni denar?
Zavedam se težavnosti razmer, čeprav je morda še slabše, kot mislim, da je. Proračun za študijsko dejavnost za naslednje leto (sicer še ne sprejeti) predvideva manj sredstev, kot jih daje uredba o financiranju za 2011. A problem je tudi v uredbi sami. Prejšnja uredba o financiranju je bila z zagonskimi sredstvi namreč bolj velikodušna do organske rasti univerz. Zato mislim, da ne bo šlo drugače, kot da bo morala biti univerza za ustanavljanje novih fakultet bistveno bolj prodorna in uspešna pri raziskovalnih projektih in pri iskanju sredstev na trgu. Na FAMNIT, kjer imamo manj študentov, kot jih potrebujemo za ekonomsko vzdržne razmere, smo se morali od vsega začetka pokrivati tudi z intenzivnim raziskovalnim delom. To pomeni, da pravzaprav del svojega predavateljskega dela opravimo zastonj. Če ne bi tako ravnali, bi bila tudi naša fakulteta finančno breme za univerzo.
Na UP je bilo v zadnjih letih kar nekaj afer. Kakšno je vaše mnenje o tako imenovani čistki na fakulteti za humanistične vede in o študijskih bližnjicah, ki so jih ubirali na fakulteti za menedžment?
Vsi ti problemi so precej tipični za univerzo v nastajanju. Mislim, da so se takšne stvari dogajale tudi na drugih univerzah v Sloveniji, a so bile drugače rešene in niso tako močno prišle v javnost. Če bi se kaj takšnega še ponovilo, bi problem poskušal rešiti nemudoma, ko bi se nakazovali njegovi obrisi. Sicer pa razumem univerzo kot prostor svobodnega razmišljanja in zaradi tega nujno tudi različnih mnenj. Študijskim bližnjicam pa nisem naklonjen.
Bi morale naše univerze bolj sodelovati med seboj? Bi k temu pripomoglo tudi sprejetje zakona o univerzi?
Morale bi bolj sodelovati in naravno bi bilo, da bi. Problem pa je, da so to univerze različnih velikosti in z različnimi pogledi, neprimerljive med seboj. Zato naše sodelovanje ne more biti simetrično. Idejo, da se sprejme zakon o univerzi, podpiram.
Kaj menite o vašem protikandidatu?
Na to vprašanje najraje ne bi odgovoril. Bom pa odgovoril šaljivo. Cenim njegove sposobnosti, ki pa niso takšne, da jaz ne bi kandidiral.
Ste aktivni član kakšne politične stranke?
Ne.
Ali je razvoj UP odvisen od tega, kdo bo v naslednji vladi?
Znano je, da se krizni časi nazadnje pokažejo v terciarnem sektorju. Tudi sicer je nekdanji minister za visoko šolstvo zelo dobro poskrbel, da eho krize do visokega šolstva ni prišel toliko, kot bi lahko. Tako da, če realno premišljujem, lahko v času nove vlade pričakujem samo težje čase, ne glede na to, kdo bo naš resorni minister in kdo bo vodil vlado. Zato lahko zmaga samo univerza s konceptom nehierarhične in solidarne povezanosti. Torej to, kar načrtujem za UP.
Bi se kot rektor odpovedali vašemu profesorskemu in raziskovalnemu delu?
Drugače bom odgovoril: »I'm not in for the money.« In ker mojega intelektualnega in drugega dela ne poganja denar, bom kot rektor iz svojih raziskovalnih virov poskrbel za del svoje plače v obsegu, enakemu vsaj sredstvom, potrebnim za enega mladega raziskovalca. Enako ravnam že kot dekan in sem tako za univerzo zelo majhen strošek. Tudi sicer menim, da bi morali seniorni ljudje na univerzi poskrbeti za svoje dohodke, ki morajo biti seveda navzgor omejeni skladno z načeli higienične decentnosti.
Ali se strinjate, da mora biti študij na obeh bolonjskih stopnjah brezplačen?
Seveda, saj šele z drugo bolonjsko stopnjo študentje pridobijo ekvivalent prejšnji univerzitetni izobrazbi.
Že vrsto let na naših univerzah ni bilo rektorja iz vrst matematikov. Malo za šalo, malo zares – katero matematično znanje bi vam pri rektorskem delu prišlo najbolj prav?
Prvi rektor prve slovenske univerze je bil matematik, prof. dr. Josip Plemelj, zato je kar prav, da je matematik tudi tretji rektor tretje slovenske univerze. Matematiki znamo ne samo dobro računati integrale funkcij, dobro nam gre tudi integriranje kot takšno, torej povezovanje različnosti v skupno celoto. Matematika je namreč ena tistih ved, ki pri človeku izostri zmožnost paralelnega načina razmišljanja. Nagnjenost k povezovanju pa imam tudi že v svoji naravi.
Bi res nadaljnji razvoj univerze koncentrirali v Kopru? Kaj v tem primeru narediti z načrtovano gradnjo kampusa Livade v Izoli?
Koncept kampus univerze zelo dobro poznam, saj sem na takih univerzah preživel deset let akademskega delovanja. Vsaka univerza ima načeloma le en kampus, ob tem pa lahko še manjše podružnice. Ker je sedež naše univerze v starem mestnem jedru Kopra, je edino logično, da je tudi pretežni del univerze v Kopru. Razumem željo po razpršenosti univerze, da tudi preostala mesta v Slovenskem primorju nekaj pridobijo. Vendar je naša univerza premajhna, da bi jo preveč drobili. Najprej je treba poskrbeti za obstoječe fakultete v prostorski stiski. Med temi sta na prvem mestu pedagoška fakulteta in fakulteta za menedžment, ki ne želita iz Kopra. Torej naj ostaneta tam.
Tudi nadaljnji razvoj FAMNIT z izjemo manjšega naravoslovnega dela vidimo v Kopru. Prvi stolpič v izolskih Livadah je seveda treba dokončati in vanj umestiti dogovorjene raziskovalne in študijske programe (manjši del FAMNIT, znanstveno-raziskovalno središče in novo fakulteto za kineziologijo in ergonomijo, FENIKS). Zaradi finančnih omejitev menim, da je drugi stolpič v Livadah trenutno smiseln, če bi se tja preselila fakulteta za vede o zdravju. Fakulteta za turistične študije, Turistica, seveda ostaja v Portorožu. Gradnjo študentskih domov pa podpiram tako v Kopru kot v Izoli.
