Politika se je delala, da nas sliši, mislili so pa na druge zgodbe

Na vprašanje, kolikokrat na leto mu prebarvajo stene v pisarni, Uroš Slavinec pravi, da »na kakšni dve leti«. Od leta 1981, ko je prišel v Helios, je torej zamenjal dvajset barv oziroma približno dva premaza na mandat.

V pisarno šefa Heliosa zadnje čase pogosteje hodijo tudi lobisti, čeprav Slavinec pravi, da »prav vsak, ki pride s kakšno idejo, še ni lobist«. Bolj kot lobistov se Slavinec boji nepravih kupcev, ki bi Heliosu odškrtnili delež na ruskem trgu. Pred leti, ko je domžalski premaznik začel svoj pohod v države nekdanje Sovjetske zveze, tam ni bilo nikogar, »bili smo fino sami«, danes pa se tudi v zadnji nepomembni vasi na Uralu drenjajo konkurenti z velikimi in zvenečimi imeni, pravi Uroš Slavinec.

Gospod Slavinec, smo v času krize, časi so naporni, težki. Se psihološko zdravje Slovencev pozna tudi pri izbiri barv? Se odločajo za bolj enostavne barve ali želijo imeti v času krize v svojem domu bolj intenzivne barve?

Nič se ne pozna, verjetno se malo hecate. Če se malo pohecam še sam, lahko povem, da smo v Heliosu razvili dišeče premaze, torej barve, ki dišijo in se uporabljajo za sobe za posebne namene, kot so denimo kopalnice, otroške sobe itn. Delamo tudi magnetne barve, na katere se prime magnet. Ves čas nekaj tuhtamo. Tudi tukaj na steni (pokaže na steno levo od sebe) lahko vidite našo novo barvo, ki je narejena z novo tehniko. Ne vem, ali vam je všeč, meni je zelo.

Kolikokrat na leto pa vam prebarvajo stene v pisarni?

Eh, morda na kakšni dve leti.

Stene vam prebarvajo na dve leti, bo pa te dni minilo natanko leto dni, odkar ste NLB, Banko Slovenije in AUKN pozvali, da čas za prodajo Heliosa ni primeren. Lani ste prodaji nasprotovali, zdaj pa, vsaj deklarativno, nič več. Kaj se je od lani spremenilo, da prodaji, tako se vsaj zdi, ne nasprotujete več?

Lani smo res poslali pismo, s katerim smo izrazili mnenje, da za prodajo ni najbolj pravi trenutek, ker se bo čez čas dalo za delnice Heliosa iztržiti več. Tudi zato, ker se v Heliosu zdaj ukvarjamo s konsolidacijo poslovanja. Takrat posebnega odmeva na naše pisanje ni bilo. Pri proučevanju raznih scenarijev, kaj se lahko zgodi s Heliosom in kaj bi bilo pametno, da se zgodi, smo zavzeli stališče, da je bolje, da pride do lastninskega prestrukturiranja. Če bo to narejeno dovolj optimalno, nas kupec lahko stabilizira, umesti v evropski prostor in nam, ob določenih pogojih, ponudi možnost za razvoj naših strateških ciljev; da smo še boljši. Zato smo oblikovali stališče, da je bolje podpreti prodajni proces, in v okviru, ki nam ga določa zakonodaja, aktivno sodelujemo in s tem pripomoremo, da se optimalno pripelje do konca.

Kdo bi rad Helios prodal in kdo bi ga rad kupil?

Prodaja ga konzorcij lastnikov, ki skupaj kontrolira 73 odstotkov Heliosa. To so bankirji, Sod, Zavarovalnica Triglav, Modra Zavarovalnica, torej večja skupina lastnikov.

Ste se res sprijaznili s prodajo ali ste enostavno ugotovili, da je bolje, če prodaja Heliosa poteka organizirano in jo vodi mednarodno priznana skupina, kot je denimo BNP Paribas? Je uprava zdaj bolj pod pritiskom prodaje, kot je bila ta čas lani?

Ti procesi trajajo že kar nekaj časa. Konzorcij prodajnikov vodi NLB, za svetovalca so najeli BNP Paribas. Mi smo sicer predlagali, da bi imeli skupnega svetovalca, vendar naša pobuda ni bila sprejeta, zato smo najeli svojega svetovalca, nemško družbo EquityGate. Zdaj imamo dva svetovalca, kar je varovalka, da bo proces potekal strokovno in neoporečno, transparentno.

Kdo pa bi rad kupil Helios?

To bo jasno in razvidno iz procesa, ki teče. BNP Paribas je potencialnim kupcem poslal tako imenovani teaser – osnovni kratek dokument oziroma prospekt o tem, kaj je Helios. Dobili smo zagotovilo, da je bil ta teaser poslan skrbno izbranim finančnim in potencialnim strateškim interesentom. Zdaj teče postopek podpisovanja sporazumov o varovanju podatkov. Vemo, da interes je, kdo, kako in kdaj, pa bo pokazal čas.

Ali ste se z bankami dogovorili, da boste kot uprava sami izbrali kupca?

Tak dogovor ni mogoč. Kot uprava moramo ščititi interese družbe in vseh delničarjev, tudi malih, ter vseh drugih deležnikov, lokalne skupnosti, dobaviteljev itn. Tu pa se naša aktivna vloga konča.

No, še ne tako zelo dolgo tega ste bili v nadzornem svetu NLB, bankirje poznate in zdi se, da bi si lahko izgovorili nekakšen gentlemanski dogovor.

To ni mogoče. Bankirji so se odločili za svojega svetovalca, mi za svojega, in moramo skrbno paziti, da delujemo v skladu z zakonom in pravili.

Kako pa bo potekalo sodelovanje med svetovalcema, bosta oba iskala kupca ali le BNP Paribas v imenu prodajalcev? Tudi pri Mercatorju smo videli nekaj podobnega.

Obe svetovalni hiši sodelujeta, ob tem, da vsaka od njiju sledi nalogam svojih naročnikov.

Zdi se, da vnovičen začetek prodajnega postopka sovpada z imenovanjem novega predsednika uprave NLB. Ste že bili v stiku z Jankom Medjo glede prodaje in kaj ste mu povedali o tem?

Nisem.

Mu boste napisali kakšno pismo?

Pisma ne bomo pisali, pričakujem pa, da se bom z novim predsednikom NLB srečal, tudi zato, ker smo poslovni partnerji. Po mojem bo proces tekel avtonomno, brez aktivnega vmešavanja. Tako se mi zdi.

Menedžerji Heliosa niste lastninili podjetja, prav tako vas iz industrije premazov ni zaneslo v nakupe delnic ali drugih podjetij, ki z osnovno dejavnostjo nimajo nič skupnega. Pa vendar zdaj lastniki prodajajo prav Helios, ki posluje z dobičkom. Vas to kot menedžerja, ki je na vrhu Heliosa že trideset let, zelo jezi? Vodenje Heliosa ste prevzeli leta 1981.

Ne bi rekel, da me jezi. Zdaj smo v drugačni situaciji, v Evropi je kriza, BDP-ji posameznih držav padajo in enostavno se je treba prilagoditi na to situacijo. Moramo naprej, in če to hočemo, se moramo lastninsko prestrukturirati. Lastnika potrebujemo. Takšne, kot jih imamo zdaj, ne moremo imeti. Danes so, jutri niso, šefi se menjavajo, levičarji sledijo desničarjem in potem obratno. Bolj pomembno je, ali bomo dobili primernega kupca, ki bo pripravljen slediti našim osnovnim strateškim usmeritvam in bo podpiral našo vizijo. Če bi ostali v sedanji lastniški strukturi, bi imeli zelo otežene možnosti razvoja, saj so največji lastniki Heliosa povečini sami v svojih ekonomskih težavah.

Pravite, da niste jezni, so pa jezni delavci, ki so lani protestirali pred NLB. Kaj vam je povedal predsednik sindikata, ko so bankirji septembra znova začeli prodajati Helios?

Naš sindikat izraža veliko zaskrbljenost, da bi ob prodaji začeli zmanjševati število zaposlenih, odprodali del Heliosa in podobno. Njihov strah je legitimen in jih razumem, čeprav lani nismo podprli njihove ulične zgodbe.

Tveganja za ulično zgodbo se letos zdijo enaka kot lani. Kakšno je razpoloženje v proizvodnji, med delavci?

Ljudje so zelo zaskrbljeni. Običajno jim povem zgodbo. Rečem jim, dragi sodelavci, bodite ponosni, da ste zaželeni, da vas želijo kupiti. Veliko podjetij v Sloveniji je takšnih, da jih nihče ne želi. Skupaj smo nekaj naredili, razvili podjetje in kupci so za nas zainteresirani. Kolikor je v naši moči, se bomo zavzemali, da nas bo kupil nekdo, ki nas bo potreboval, in mi bomo dokazali, da smo sposobni na sto metrov teči še eno stotinko hitreje.

Si boste prizadevali, da bi prodajalci v prodajni postopek vključili zaveze o neodpuščanju zaposlenih?

Prizadevali si bomo, toda to je zahtevno, ker so prodajni postopki zapleteni, naša vloga pa je pri tem omejena.

Že pred leti ste dejali, da je industrija premazov v Evropi zasičena. Hipotetično, če vas prevzamejo, zakaj je na trgu prostor za enega velikega igralca?

Proces globalizacije in koncentracije v industriji premazov teče, prevzemi so in veliki globalni igralci nadzorujejo vse večje in večje deleže. Ali je prostor še za enega? Mislim, da Helios ima svoje tržne deleže in svoj položaj na trgu. Smo kar veliki in ob kakovostnem prevzemniku lahko dosežemo dobre rezultate tudi v prihodnje. Res pa je, da je ta hip v Evropi v industriji premazov kriza. Moj kolega je bil prejšnji teden v Španiji, na srečanju evropskega združenja premaznikov (CEPE), in tam se je slišalo o zelo slabih prodajnih številkah v Španiji in na Portugalskem. Za Španijo je bila celo informacija, da je padec prodaje letos glede na primerjalno obdobje lani v dvoštevilčnem odstotku. Zaslediti je mogoče, da se v okviru nekaterih globalnih proizvajalcev v Evropi zmanjšujejo in zapirajo proizvodne kapacitete. Število zaposlenih se zmanjšuje. Kriza v avtomobilski in drugih industrijskih panogah je kar krepko pljusknila tudi v premazno industrijo.

Za Helios se zanima tudi avstrijski Ring International Holding (RIH), ki je po ustvarjenih prihodkih precej manjši od vaše skupine. Ali vam RIH pomaga pred morebitnim sovražnim prevzemom Heliosa?

Nič nam ne pomaga. Ring International je holding, ki ima v svoji strukturi tudi premazno divizijo, ta divizija ima približno eno tretjino naše teže. Znotraj svoje premazne divizije imajo kar uspešno in znano podjetje Rembrandtin, ki ima sedež na Dunaju. Z Rembrandtinom poslovno sodelujemo, poznamo se in spoštujemo, včasih se kot konkurenti srečamo pri katerem od kupcev.

Kakšen bi bil primeren kupec za Helios?

Primeren bi bil tisti, s katerim ne bi bilo velikega prekrivanja, bodisi na izdelčnem portfelju bodisi na prodajnih trgih. Naša struktura prodaje ali, če hočete, geografije je zelo okvirno razdeljena na tri območja; eno tretjino prodaje ustvarimo v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije, eno tretjino na območju EU in tretjino na območju SND, torej v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini. Izdelčni portfelj pa imamo sila širok: od dekorativnih premazov za široko potrošnjo do premazov za različne veje industrije; pohištveno, belo tehniko, komercialna transportna sredstva, pa za zaščito in dekoracijo infrastrukturnih objektov, kot so mostovi, daljnovodi, rezervoarji, cestna signalizacija itn.

Helios je zdaj na prodaj. Se bojite, da bodo okrog njega hodili le še lobisti?

Lobisti hodijo. Ni nujno, da je lobist vsak, ki pride z neko idejo, toda lobisti se pojavljajo. Že kakšno leto ali dve.

Zdi se, da ima velik interes za Helios tudi politika. Ne nazadnje je novi predsednik NS Heliosa Samo Mirnik zastopnik cerkvenega Zvona, ki pa je v stečaju. Je v tujini običajno, da mesto predsednika NS pripade lastniku v stečaju?

Komentarja se vzdržim.

Se bojite, da bo Helios, če govorimo o prodajnem postopku, postal drugi Mercator, kjer smo videli marsikaj; sindikalne in politične pritiske, javne pozive, pisma, dopisovanja …

Prodajni proces je zelo zapletena in zahtevna zgodba in zahteva veliko mojega angažmaja in angažmaja mojih odličnih sodelavcev, ki mi jih lahko zavida marsikateri predsednik uprave. Na svetu smo zato, da se ukvarjamo s svojim poslanstvom, to pa je, kako nekaj čim bolje in kakovostno narediti, prodati in zaslužiti. Naš interes zagotovo ni, da se prodajni proces vleče, ker je to drago in slabo vpliva na našo poslovno kondicijo.

Je Helios zanimiv predvsem zaradi ruskega trga? Se želijo konkurenti dokopati do vašega deleža v državah SND?

Zanimiv je tudi naš delež v državah nekdanje Jugoslavije, toda v ospredju je trg SND, ker ga kriza doslej ni toliko prizadela, ima napovedane solidne rasti BDP-ja in industrijske proizvodnje. Pomen Rusije v mednarodnem gospodarstvu se povečuje, saj ima pomembne surovinske vire, plin, nafto itn. Vsi globalni igralci, ki še niso na ruskem trgu, si želijo priti tja zelo hitro. To pa je hitreje s prevzemom kot z lastno aktivnostjo.

Kako trdno je Helios zasidran na ruskem in na trgu SND in po čem to merite; po ustvarjeni prodaji ali po moči kupcev na ruskem trgu, s katerimi sodelujte poslovno, ali po dolžini sklenjenih konktraktov?

Na ruskem trgu delamo že vrsto let, s sodelavci imamo akumulirano znanje, veliko naših ljudi obvlada ruski jezik. V Ukrajini in Rusiji imamo štiri pravne osebe, dve trgovski firmi in dve proizvodni ter organizirano distribucijsko mrežo. Na obeh trgih imamo več kot 200 lokalnih sodelavcev.

Z Avtovazom še sodelujete?

Še. Pred desetimi leti smo z ameriškim proizvajalcem premazov PPG oblikovali skupno firmo, ki je na našem dvorišču. Ta firma je pooblaščena za trženje avtomobilskih premaznih sredstev prvovgradnje, to pomeni zaščita avtomobilske karoserije na proizvodnih linijah. Družba Vaz v ruskem Togliatiju je največja posamezna stranka PPG-Helios.

Torej so z vašimi laki in podlaki premazane tudi ruske lade?

Seveda, v velikih količinah in z velikim deležem pod okriljem Avtovaza. So pa seveda še druge avtomobilske tovarne, kjer smo tudi navzoči.

Kakšna pa je odvisnost Heliosa od PPG pri pridobivanju poslov na ruskem trgu?

Za pridobivanje poslov, servisiranje in realizacijo v tem delu Evrope je za prej navedeni segment premazov pristojen PPG-Helios. Znotraj PPG-Heliosa so zaposleni tujci in Slovenci in vsaj za preteklo zgodnejše obdobje velja, da je večji prispevek k uspešni realizaciji dala slovenska stran. PPG je sicer največji proizvajalec na svetu za primarno zaščito avtomobilov kataforezo, ki je v Heliosu ne proizvajamo. Zaključne premaze, ki se premažejo čez omenjeno primarno zaščito, pa v veliki večini proizvedemo tukaj, v Domžalah.

V Rusiji se je letos precej povečala prodaja avtomobilov. Kako se ruski potrošniki odločajo pri izbiri avtomobila? Jim je pomembna znamka jeklenega konjička?

Seveda jim je. V Moskvi boste na cesti videli najboljše beemveje, audije, mercedese itn., toda Moskva, čeprav ima več kot deset milijonov prebivalcev, kljub vsemu ni Rusija. Rusija ima veliko milijonskih mest in še vedno dokaj šibko razvit srednji sloj, kar določa potrebo po avtomobilih nižjega razreda tudi lokalne proizvodnje. Rusi se sicer hitro navdušijo nad novostmi. Nov model avtomobila, nov telefon ali računalnik, vse to je za njih atrakcija.

Helios ima na območju nekdanje Sovjetske zveze še dve tovarni. Kakšne prednosti vam pri pridobivanju poslov na ruskem trgu zagotavlja status lokalnega proizvajalca?

Kakorkoli obračate, Rusija je daleč in transportni stroški niso zanemarljivi. V Rusiji so že navzoči skorajda vsi največji proizvajalci, drenjajo se, in če hočeš obstati na trgu, moraš biti konkurenčen. In za to si prizadevamo. Izdelke želimo približati kupcu. V vsaki nepomembni vasi za Uralom, kjer smo bili leta in leta fino sami in smo bili edini tuji dobavitelj, zdaj trkajo na vrata vsi živi. Potem je tu še vpliv evropske okoljske zakonodaje, ki poskuša doseči, da se določeni premazni izdelki v prihodnje ne bodo smeli več proizvajati znotraj EU. Še vedno pa je povpraševanje po teh izdelkih zunaj EU, zato je treba določene dele proizvodnje preselili na to območje.

Rusija je globalni trg. Kako boste ohranili obseg dela in poslov na tem trgu, kjer ustvarite že dobro tretjino vseh prihodkov?

Tradicija nekaj velja. V Rusiji smo močni, kar je za nas izredno pomembno in se nam obrestuje. V Heliosu imamo veliko število inženirjev in komercialistov, ki dobro obvladajo tehniko trženja na teh trgih. To je naša velika prednost, hkrati pa v trg tudi stalno vlagamo. Če bi padli v krizo le trgi nekdanje Jugoslavije, Slovenija in nekaj držav EU, nas bi pobralo. Ni skrivnost tudi, da na ruskem trgu dosežemo nekaj odstotkov višji dobiček.

Poslujete po vsej EU. Kje najbolj občutite krizo in kakšno je stanje na trgu?

Zanimivo je, da so naši letošnji prodajni rezultati najslabši v Sloveniji, kjer smo pri prodaji v prvem polletju letos padli za približno 20 odstotkov. Južni del nekdanje skupne države je padel za 10 odstotkov.

Zakaj je Slovenija padla tako močno?

Ker je padlo gradbeništvo, Merkur, del predelovalne industrije, ker gre podjetjem slabo. Poglejte lesarska podjetja, Brest, Meblo in druge. To, kar se dogaja v Sloveniji, je katastrofa. Če splošna klima v gospodarstvu pada, mi to zelo hitro občutimo. Na osnovi prodajnih podatkov Heliosa je mogoče marsikaj zaključevati, saj smo navzoči v vseh panogah, prodajamo lesni industriji, beli tehniki, gradbeništvu, plastiki, delamo premaze za stene, ceste, avtoreparature itn. Ugotavljamo, da so ročno zavoro zategnili tudi končni potrošniki, ki sami nekaj barvajo, ali stene ali ograje. Kupuje in obnavlja se manj, bolj se varčuje ali pa potrošniki namenjajo denar za nujnejše.

Če to občutite vi, potem občuti tudi Merkur.

Vsekakor. Po naših trenutnih podatkih je prodaja precej padla.

Imate sploh še kaj naročil v gradbeništvu?

Precej manj.

Gradbeništvo je na kolenih. Ali to opažate tudi v drugih državah? Tudi tam industrija umira?

Dokaj malo držav, kjer poslujemo, je v takšni krizi kot Slovenija. Saj so podatki o padanju BDP dovolj zgovorni. Tudi v tujini se spopadajo s krizo, toda manj. Kriza je globoka tudi na Hrvaškem in v BiH, morda je za odtenek bolje v Srbiji.

V zadnjem času se zdi, da veliko podjetij v Sloveniji rešuje dobičkonosnost z odpuščanjem. Je to prava pot?

To ni prava pot. Dejstvo je, da smo v zgodovini premalo naredili za produktivnost in optimiziranje proizvodnje, vendar radikalne formule čistega kapitalizma tudi niso pravi vzorec, ki mu je treba slediti. Treba je najti ravnotežje, ljudje imajo vendarle svoje dostojanstvo. Kar tako radikalno po dolgem in počez grobo metati ljudi na cesto tudi ni primerno. Enoznačnega odgovora na to vprašanje sicer ni, saj ima vsako svoje specifičnosti. Če ima tovarna prenizko produktivnost in preveč ljudi, jo to treba urediti v skladu z zakonskimi okviri.

Zadnje čase ni opaziti vloge ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava. Kaj bi moral narediti, da se vse to ne bi dogajalo?

Minister Žerjav ni brez idej, mislim pa, da je brez orodja. Dokler v Sloveniji ne bodo sanirane banke, svojih idej ne more udejanjiti, pa če se postavi na trepalnice. Minister lahko pripravi neki zakon, ta se potem valja po skupščini, vsi ga zminirajo, potem se rodi neki spaček, toda preden zakon začne delovati, je pol leta mimo. Minister nima finančnih vzvodov.

Je slovensko gospodarstvo res tako razvojno zaostalo, kot se zadnje čase govori?

Velik problem je v financiranju in optimiziranju proizvodnih procesov. Ni vse tehnološko zaostalo, imamo tudi dovolj moderno opremljene tovarne.

Lani ste javno izjavili, naj politika pusti gospodarstvo delati, pa vas niso slišali.

Kdaj pa nas je politika slišala? Včasih se je delala, kot da nas sliši, gledali smo si v oči in si prikimavali, mislili so pa druge zgodbe. Politika se mora povezati in fokusirati. Pobuda Boruta Pahorja, naj se politika poveže, ima smisel. Za božjo voljo, moramo se ogibati in ogniti širokemu krogu ideoloških tem in sporov, kdo pa bo poslušal vse te nesmisle. Treba se je povezati in urediti ekonomijo, slabo banko in finančni holding. Ne si nagajati. Morda spodbuditi kakšno novo infrastrukturno investicijo. Imam občutek, kot da se politični establišment ne zaveda, kako globoko smo v gospodarski krizi in mrtvem teku. Toda to je mogoče rešiti. Prepričan sem, da je z osredotočanjem na ekonomske probleme mogoče povleči voz naprej.

Kakšne ukrepe pričakujete v gospodarstvu?

Finančni sistem je treba stabilizirati. Najhuje je, če ima Banka Slovenija svoje stališče, finančni minister pa drugo. To ne pelje nikamor. Drugače od nekaterih drugih kolegov nisem bil proti ukrepom oblikovanja finančnega holdinga, ker se mi zdi, da je en vrt lažje kontrolirati kot deset majhnih vrtičkov. Seveda pa je treba vzpostavljati kvaliteten sistem upravljanja in nadzora ter od njega odriniti profesionalno politiko. Ali vsaj čim dlje, kot se le da.

Kako pa gledate na slabo banko, ki, sodeč po tem, kar vemo zdaj, podjetjem ne zagotavlja denarja za razvoj?

Ne vem, ali je slaba banka prava rešitev ali bi bilo bolje, da se dokapitalizira banke in se slabih terjatev iz njih ne umika. Bolj pomembno je, kako naj bi se s tem upravljalo v bančnem sistemu ali zunaj njega. V slabi banki ne vidim velike sistemske pomanjkljivosti ali prednosti. Kreditni krč je treba nekako sprostiti. Cvetka Selšek je nekajkrat omenila, da bankirji ne morejo kreditirati gospodarstva, če je to v slabi kondiciji. To je res, vendar je potem treba iskati dobre projekte. Pri ukrepih za spodbujanje gospodarstva je treba biti hiter.

Kako dolgo lahko gospodarstvo še zdrži?

Mislim, da ne prenesemo še dveh takšnih let, kot je letošnje.

Ste še optimist, da bo Helios do konca leta dosegel načrtovane rezultate?

Prodajni rezultati za osem mesecev so nekoliko nad lansko ravnjo, kar ocenjujemo kot uspešno. Kaj bodo prinesli meseci, ki prihajajo, si ne upam reči.

Je že padla odločitev glede Belinka Perkemije, kjer se zdaj odločate med likvidacijo in prodajo solastniku Belinka Perkemije, belgijskemu Solvayu?

Ti alternativi nista edini. Divizija Perkemija je v krizi, prodaja pada, rdeče številke se pojavljajo, zato preigravamo različne scenarije in jih zdaj študiramo. Z veliko skrbnostjo poskušamo zaščititi delovna mesta. Prvi scenarij je za kratek rok in predvideva znižanje stroškov in zmanjšanje števila zaposlenih za približno 20 oseb ter pritisk na dodatno prodajo. Hkrati imamo v Perkemiji tujca, belgijski Solvay, ki ima 20-odstotni delež in 50-odstotni delež glasovalnih pravic. Če bodo naši kratkoročni ukrepi uspešni, bo naša razprava s Solvayem glede dolgoročnih ukrepov lažja. Zadnje stališče Solvaya je bilo, da niso pripravljeni prevzeti večinskega lastniškega deleža Belinka Perkemije, saj tudi sami zapirajo nekatere kapacitete v Evropi.

Na skupščini so vaši lastniki za lani izglasovali zelo visoke dividende. Vas to jezi?

V Heliosu mislimo, da to ni bilo prav. Delničarjem smo ponudili recesijski predlog, po katerem bi za dividende namenili skupno le dobrih 900.000 evrov dobička, in še pri tem smo se interno dajali, ali ima to smisel. Lastniki so potem izglasovali štirikrat višji predlog dividende.

V zadnjem času se je iz slovenskih družb zaradi divjega lastninjenja moralo umakniti kar nekaj old boysov, toda prihajajo novi. Se omrežje old boysov redči ali popolnjuje?

Ta omrežja jemljem z rezervo, ne verjamem, da so omrežja, ki jih držijo old boysi ali yesovci. Obstajajo pa razna interesna omrežja; poglejte na primer stečajne upravitelje, kako so povezani. Slovenija je majhna in menedžerji sodelujemo. Sem član predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije, tam med seboj izmenjamo poglede, malo pojokamo, poskušamo kaj reči javno in to zame ni omrežje. Dobro sodelujem tudi s številnimi mladimi menedžerji in imam občutek, da me sprejemajo z veseljem in spoštovanjem.

No, recimo član vaše uprave Aleš Skok je predsednik nadzornega sveta Save, čeprav podjetji nimata nič skupnega. Vi ste predsednik NS v Gorenju, v preteklosti ste bili v NS Triglava in NLB, torej ta omrežja vendarle še obstajajo.

Ah, lepo vas prosim. Nekdo je lastnik Save, nekdo je lastnik Gorenja ali recimo Iskre Avtoelektrike, kjer je predsednik nadzornega sveta naš član uprave Aleš Klavžar. Saj vendarle dobri nadzorniki ne ležijo na cesti.

Se imate za old boysa? Kakšen prizvok ima to danes?

To občutim malce slabšalno. Star sem 61 let, mislim, da nekaj vem in da sem tudi dovolj uravnotežen, čeprav je sebe težko ocenjevati. Zadnja leta opažam, da delamo precej več kot prejšnja leta, tako po urah navzočnosti na delovnem mestu kot po izkoriščenosti dopustov.

V zadnjem času imamo v Sloveniji veliko mednarodnih prodajnih razpisov, nimamo pa mednarodnih razpisov za menedžerje. Zakaj ne?

Kolikor vem, je bil mednarodni razpis za šefa NLB, pa ni bilo odziva. Kako si predstavljate, da boste nekemu uglednemu menedžerju, ki ima deset ali dvajset let kilometrine, ponudili plačo, ki je administrativno omejena? To ne gre. To je iluzija. Za ta denar lahko dobiš zelo slab kader.

Julija prihodnje leto se predsedniku uprave Gorenja izteče mandat, nadzorniki pa ste, če naše informacije držijo, že začeli postopek za imenovanje novega predsednika uprave. Ste malo pohiteli s tem postopkom ali je naš vtis napačen?

Vtis je napačen. Obstajajo neki termini, koliko prej je možno začeti s procedurami, in to smo naredili.

V Gorenju so na naše vprašanje odgovorili, da interni akti ne določajo posebnih rokov za začetek teh postopkov.

Roki so, so pa tudi dodatni roki v individualnih pogodbah. Ne hitimo. V nekem roku bomo te procedure končali.

Boste šli tudi v mednarodni razpis za šefa Gorenja?

Ne vem.

Kako bi v športnem jeziku ocenili stanje v domačem gospodarstvu?

Če imamo prihodnje leto evropsko prvenstvo v košarki v Ljubljani in če nam bo na prvenstvo uspelo privabiti vse Slovence, ki so kaj vredni in nastopajo tudi v tujih klubih, smo lahko med prvimi štirimi v Evropi. Veliko se je govorilo o tem, da bo Slovenija druga Švica, toda to je bilo prodajanje megle. Verjamem pa, da imamo Slovenci veliko možnosti tudi na gospodarskem področju in da smo lahko čez leto ali dve suvereno med najboljšimi nekdanjimi srednjeevropskimi državami. Če bomo v posel pritegnili vse naše najboljše ljudi, tudi tujce. Lahko smo spet v playoffu, kot se reče.