Portret tedna: Gašpar Gašpar Mišič

Ob njegovem imenovanju za predsednika uprave Luke Koper se je izkazalo, da družbe ne sestavljajo enostavni in pregledni bloki.

Objavljeno
30. avgust 2013 18.44
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga

Gašpar Gašpar Mišič ni prvi predsednik piranskega odbora največje koalicijske stranke, ki je postal predsednik uprave Luke Koper. Tudi Robert Časar, ki je prevzel vodenje Luke Koper ob koncu leta 2005, je bil pred prihodom v Luko predsednik občinskega odbora najmočnejše koalicijske stranke. Stranki pa sta bili, seveda, različni. Gašpar Mišič vodi odbor Pozitivne Slovenije, Časar pa je vodil piranski odbor SDS.

Med imenovanjem Roberta Časarja in Gašparja Gašparja Mišiča je nekaj pomembnih razlik. Časar je pred prihodom v Luko že vodil piransko občinsko komunalno podjetje, v biografiji je imel navedeno tudi vodenje logistične družbe Fersped. Gapšar Mišič je bolj samorastniški človek. Vodil je podjetje Gasspar Invest, ki ga je ustanovil leta 1991. Ko je bil Robert Časar postavljen za predsednika uprave Luke Koper, to v strankah vladajoče koalicije ni sprožalo debat. Imenovanje Gašparja Mišiča pa je tudi v koalicijskih strankah povzročilo orkan. Celo njegova matična stranka, Pozitivna Slovenija, se je stresla. Kar ni nepričakovano. Le nekaj dni pred imenovanjem Gašparja Mišiča je predsednica vlade javno nasprotovala njegovi kandidaturi. Ocena, da bo javna izjava Alenke Bratušek dovolj jasen signal nadzornikom, naj kontroverznega kandidata ne postavijo na čelo pristaniške uprave, se je izkazala za napačno. Ob imenovanju vidnega člana Pozitivne Slovenije na čelo uprave Luke Koper največja koalicijska stranka glasno nasprotuje prehajanju političnih kadrov v gospodarstvo.

V novodobni gospodarski zgodovini se je že zgodilo, da je kader iz največje vladne stranke postal predsednik uprave velikega podjetja v večinski državni lasti, ne da bi si vodstvo največje koalicijske stranke to v resnici želelo. Leta 2001, v mandatu, ko je vlado še zadnjič vodil Janez Drnovšek, je bil za predsednika uprave Telekoma postavljen Adolf Zupan. Zupan, tedaj podžupan Novega mesta in vidni član LDS, nikakor ni bil favorit ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja. Gantar je takrat želel, da bi vodenje Telekoma prevzel Peter Grašek, uspešni gospodarstvenik brez strankarskega predznaka. Vendar je kandidat Zupan v nadzornem svetu postavil močno zavezništvo s predstavniki zaposlenih. Zadoščal je še glas podpore enega prostega strelca in Zupan je bil postavljen za predsednika. Potem pa si je nadzorni svet premislil in odpoklical postavljenega predsednika Telekomove uprave …

A vrnimo se v leto 2013. Gašpar Mišič je bil za predsednika uprave Luke Koper imenovan v obdobju, ko je bilo geslo dneva, da je politično in strankarsko kadrovanje nedopustno, zavrženo in ekonomsko škodljivo. Ob imenovanju v vladi – četudi je na čelo Luke prišel neposredno iz kabineta predsednice vlade – ni imel vidnih zaveznikov. Vendar je nekje moral imeti vsaj nevidne zaveznike. Kje? V politiki?

Kaj je dosegel Gašpar Mišič? Uspelo mu je dobiti podporo župana koprske občine Borisa Popoviča ter zaposlenih. Za imenovanje je potreboval še enega prostega strelca. Ali je Zoran Janković aktivno deloval za njegovo imenovanje ali pa temu imenovanju zgolj ni nasprotoval, je nepomembno. Ljubljanski župan je deloval na način, ki je bil drugačen od retoričnih potez predsednice vlade.

Imenovanje Gašparja Mišiča je za predsednico vlade katastrofalno. Dokazuje, da njene besede nimajo kakšne posebne teže. Ne le da se njene besede ne spremenijo v meso. Niti pri kadrovanju v podjetjih v večinski državni lasti ne prinašajo pričakovanih učinkov.

Gašpar Mišič, Ljubljančan, ki se je preselil na obalo ob koncu osnovne šole, leta 1981, do danes še ni vodil velike gospodarske družbe. Svojo nepremičninsko firmo Gasspar Invest je postavil leta 1991. Pred tem je bil mornar. Po izobrazbi je inženir navtike. In kot nepremičninski podjetnik je bil uspešen.

V lokalno politiko je odločneje vstopil na začetku prejšnjega desetletja. Za župana je kandidiral že leta 2002. Leta 2006 je na listi Neodvisen.si kandidiral za piranski občinski svet, kandidaturo za župana pa je ponovil. Predlagatelj njegove kandidature je bil legendarni, žal že pokojni biolog in potapljač Ugo Fonda. Gašpar Mišič je v prvem krogu županskih volitev zbral dobrih tisoč glasov. Oziroma dobrih 13 odstotkov. Od drugega kroga volitev je bil precej oddaljen. Leta 2010 je za piranskega župana kandidiral še enkrat; zbral je slabih 17 odstotkov. Kljub temu, da je na županskih volitvah dvakrat pogorel, je vendarle služboval tudi kot profesionalni piranski župan. Kandidatura na listi Jankovićeve Pozitivne Slovenije leta 2011 pa mu je zagotovila poslansko funkcijo.

Ob imenovanju Gašparja Mišiča se je izkazalo, da družbe ne sestavljajo jasni, enostavni in pregledni bloki, organizirani v stranke in druge organizacije, pač pa težko pregledni spleti vektorskih silnic, ki so obrnjene v vse strani neba. Svoje interese uveljavijo tisti, ki znajo vektorske silnice postaviti v isto smer in iz neurejenih vektorskih silnic sestaviti učinkovito zavezništvo. Na neki način torej drži trditev Gregorja Viranta, da pri postavitvi Gašparja Mišiča ni šlo za strankarsko, politično kadrovanje. Strankarski organi namreč tega imenovanja niso podprli. Celo nasprotovali so mu; četudi medlo, morda neiskreno. Gre za mafijsko kadrovanje, kot je trdil Virant? Bilo bi primerno, da bi notranji minister tezo o mafijskem kadrovanju nekoliko bolj utemeljil.