Portret tedna: Nakoula Basseley Nakoula

Avtor filma Nedolžnost muslimanov je spravil na ulice več ljudi, kakor njegovi "kolegi" v kinodvorane.

Objavljeno
21. september 2012 16.32
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
Kaj imajo skupnega Malid Ahlawi, Sam Bacile, Sam Bassiel, Sam Basselley, Mark Basseley, Yousseff M. Basseley, Nicola Bacily, Ahmad Hamdy, Matthew Nekola, Erwin Salameh in P. J. Tobacco? Vse to so imena, ki jih je v svoji karieri uporabljal mali prevarant, preprodajalec mamil in »veliki« filmski ustvarjalec Nakoula Basseley Nakoula, ki je spravil na ulice več ljudi, kakor jih njegovi precej bolj znani »kolegi« pritegnejo v kinodvorane. Njegov šestorazredni predfilmček z naslovom Nedolžnost muslimanov, ki je dolg le 14 minut, je postal svetovna »uspešnica« le nekaj dni po tem, ko se je v arabskem prevodu pojavil na spletu. Zaradi žaljivega amaterskega skrpucala, ki preroka Mohameda predstavi kot babjeka, mučitelja otrok in ljubitelja pripadnikov istega spola, je v zadnjih dnevih demonstriralo na tisoče muslimanov po vsem svetu, v napadu na ameriški konzulat v libijskem Bengaziju pa so umrli štirje ameriški diplomati, med njimi tudi veleposlanik v Libiji Christopher Stevens.

»Islam je rak. In pika,« je prejšnji teden v ekskluzivnem telefonskem pogovoru za agencijo AP in časnik Wall Street Journal povedal 55-letni Sam Bacile iz mesta Cerritos v Kaliforniji, ki se je predstavil za izraelskega državljana, trgovca z nepremičninami in ustvarjalca videozapisa, ki je pretresel islamski svet. Po njegovih besedah je bil posnetek, ki se je pred kratkim pojavil v arabskem prevodu na spletišču YouTube, zgolj predfilmska predstavitev celovečernega izdelka, za katerega da je kakih sto Židov prispevalo okoli pet milijonov dolarjev. »Kdo je skrivnostni Sam Bacile?« so se spraševali v ameriških medijih, medtem ko so protestniki po Bližnjem vzhodu in severni Afriki oblegali ameriška diplomatska predstavništva. Na izraelskem zunanjem ministrstvu so novinarjem hiteli razlagati, da v njihovih evidencah ni izraelskega državljana s takšnim imenom, kar so v časniku Washington Post pospremili z naslovom »Izrael se je distanciral od filma o preroku Mohamedu«.

Sedma sila je potrebovala en dober dan, da je ugotovila, kako film ni obnorel le muslimanov, ampak je tudi njo okužil ta kalifornijski »bacil«. Ko so odkrili, da je skrivnostni židovski producent prijavil svoj mobilni telefon na naslovu, kjer prebiva štiričlanska družina krščanskega priseljenca iz Egipta, so novinarji AP potrkali na vrata. Odprl jim je 54-letni glava družine, oprezni poročevalci, ki so bili enkrat že potegnjeni za nos, pa so ga prosili, ali jim lahko pokaže osebni dokument, na katerem je napisano njegovo ime. Iz žepa je potegnil vozniško dovoljenje, in ko se je Nakoula Basseley Nakoula trudil s palcem prekriti svoje srednje ime, je obiskovalce prešinilo, da to nadvse spominja na priimek skrivnostnega židovskega filmskega ustvarjalca.

Kmalu se je pokazalo, da novinarji niso bili ne edini ne prvi, ki so nasedli temu iz Egipta priseljenemu koptskemu kristjanu. Ta je nekoč imel v lasti bencinsko črpalko v Kaliforniji, a je obtičal v dolgovih. Iz njih se je hotel izviti tako, da je odprl cel kup bančnih računov na prej našteta izmišljena imena, prenakazoval denar in unovčeval čeke, še preden je banka ugotovila, da na računih ni nobenega denarja. Pred dvema letoma so ga obsodili na 21 mesecev zapora, vrniti pa je moral tudi skoraj 800.000 dolarjev. Da bi si zagotovil čim bolj milo kazen, je Nakoula začel sodelovati s preiskovalci, vso krivdo pa je prevalil na svojega sodelavca. A to ni bilo prvo srečanje tega filmskega ustvarjalca s sodiščem. Leta 1997 je policija pri njem našla 45.000 dolarjev in vse ključne sestavine za izdelavo nezakonitega mamila metamfetamin. Takrat si je Nakoula prislužil leto za zapahi in še tri leta pogojnega zapora; eno od njih je moral presedeti, saj je leta 2002 prekršil pravila pogojnega izpusta.

Prevaranta so iz zapora spustili lani junija, le dva meseca pred začetkom snemanja Nedolžnosti muslimanov. Scenarij zanj je večinoma napisal za zapahi, igralcem, ki so se odzvali na avdicijo, pa je razložil, da bodo snemali zgodovinsko dramo z Bližnjega vzhoda, ki da ima naslov Puščavski bojevnik. Snemanje je bilo prava amaterska šala, igralcem je producent in režiser Sam Bacile, kakor se je bil predstavil, okorne dialoge razdelil šele na snemanju, vse kadre pa so posneli v studiu pred zelenim ozadjem. »Vse skupaj je bilo videti kot štos. Nič ni imelo smisla,« se spominja mišičasti Tim Dax, ki mu je po telesu in glavi ostalo le malo nepotetovirane kože. V pogovoru za revijo Time je Dax povedal, da jim je režiser razdelil povsem nesmiselne dialoge. Ko so ga igralci vprašali, ali misli resno, jim je »Bacile« odgovoril: »Seveda sem resen. Saj sem sam tako napisal.«

Ko so prejšnji teden videli, v kakšnem izdelku nastopajo, so ugotovili, zakaj so se jim zdeli dialogi nesmiselni. Pri obdelavi filma so namreč presneli tisto, kar so igralci govorili, poglavarja njihove tolpe, ki se je izvorno imenoval »gospodar George«, pa so v končnem izdelku preimenovali v Mohameda. Dax je osupnil, ko je videl, da njegove ustnice govorijo nekaj, sliši pa se, »Mohamed je pankrt«. Tudi drugi ustvarjalci so bili razbesnjeni. Kar 80 se jih je podpisalo pod skupno izjavo za televizijo CNN, v kateri so ogorčeno zapisali, da jih je producent potegnil za nos. Nekateri grozijo s tožbo, med njimi tudi igralka Cindy Lee Garcia, ki je izjavila: »Nič nimam s tem. Prav zares. Zdaj pa ljudje umirajo zaradi filma, v katerem igram. Na bruhanje mi gre.«

Filmček, ki ga večina demonstrantov ni niti videla, je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton označila za »gnusni in obsojanja vredni« video, ki je bil narejen »z globoko ciničnim namenom, da bi očrnil veliko veroizpoved in izzval ogorčenje«. Prva dama ameriške diplomacije je poudarila, da oblast v Washingtonu nima nobene povezave s filmom, hkrati pa je arabskemu svetu razložila, da so ZDA država, ki svojim državljanom ne preprečuje izražanja svojih mnenj, ne glede na to, kako ostudna so. Prvo dopolnilo k ameriški ustavi zagotavlja, da Nakoula zaradi izražanja mnenj ne bo kazensko odgovarjal. Lahko pa se zgodi, da bo »veliki režiser«, ki si je že prislužil fatvo in pregon egiptovskega pravosodnega sistema, spet pristal za rešetkami zaradi tega, ker je prekršil odločitev sodišča, da še pet let ne sme uporabljati psevdonimov, računalnikov in interneta.