Tiskane izdaje
Gospod Cerar, čemu pripisujete meteorski vzpon vaše stranke, ki je bila ustanovljena tik pred volitvami, s komaj znanim programom in neznanimi osebami, razen enega, ki jo predstavljajo? Je to normalno?
Cerar: Za razvito demokracijo to ne bi bilo običajno, je pa normalno za našo situacijo, ker Slovenija še zdaleč ni razvila dovolj visoke stopnje pravne in politične kulture. Zaradi tega smo v krizi, ker so vsi družbeni podsistemi zaradi nespoštovanja pravne države in korupcije v veliki meri odpovedali ali niso razvili vseh potencialov v gospodarstvu, zdravstvu, kulturi in znanosti. Ljudje v naši stranki vidijo možnost za nujno spremembo, ki jo Slovenija potrebuje – za preobrazbo najprej na političnem področju, ker je to tisto, ki sproži spremembe na vseh ostalih področjih. Gre tudi za zaupanje, da bomo odpravili negativne prakse in uvedli višjo demokratično in pravno kulturo, pa tudi za podporo reformam, pri katerih bodo sodelovali mnogi. Visoko podporo dojemamo kot dodatno spodbudo za še bolj intenzivno delo.
Se ostali strinjate s tem?
Židan: Vzpon novinca v politiki razumemo kot razočaranje ljudi nad politiko. Pred več kot 20 leti, ko je nastajala država, so bila pričakovanja velika, a je realno stanje drugačno, saj vidimo, da se predčasno poslavlja še ena vlada, čeprav se kažejo znaki okrevanja. Ljudje očitno iščejo novo rešitev, dejstvo pa je, da smo imeli podobne poskuse tudi na zadnjih volitvah, ko sta se v parlament uvrstili dve novi stranki, če sta upravičili pričakovanja, pa mora presoditi vsak pri sebi.
Bogovič: V SLS menimo, da gre v veliki meri za odraz nezaupanja aktualni politiki. V zadnjem obdobju smo bili priča eksperimentiranju v politiki, zlasti pa nezmožnosti dogovarjanja med političnimi akterji. Zadnjih 15 mesecev smo lahko spremljali proces neusklajevanja ključnih ciljev v državi, kar priča o tem, da imamo v Sloveniji problem s kulturo dialoga in dogovarjanja. V SLS dajemo temu velik pomen, zato smo na začetku kampanje podali pobudo za podpis zaveze o državniški drži – deklaracije »5« – vsem strankam, ki kandidirajo, da se dogovorimo o petih ključnih temah, ki so pomembne za državo. Zato že pred volitvami vabimo vse k podpisu te zaveze, da bi politiki, ne glede na to, ali bomo po volitvah v koaliciji ali opoziciji, poenotili ključne teme. In kasneje tudi s socialnimi partnerji. V minulem mandatu je bil velik problem, ker se vlada ni znala dogovoriti niti s koalicijskimi partnerji, kaj šele z opozicijo.
Cerar: Tudi mi si želimo, da bi se politični prostor povezal okoli vitalnih točk za Slovenijo. Po volitvah bo zanesljivo čas za to.
Mesec: Vzpon SMC je simptomatičen za slovenski politični prostor, ki se je vsebinsko popolnoma izpraznil, mediji politiko reducirajo predvsem na obraze. Miro Cerar ustreza kalupu, ki ga ljudje iščejo – ker so nezadovoljni s starimi, iščejo nove obraze. Cerar je gospod prave starosti, prepoznavna oseba, a v politiki »nov obraz«, in kot tak ustreza pričakovanjem ljudi. Politika novih obrazov je prekratka, saj so bile politike tiste, ki so bile napačne. Zastavljene reforme vodijo Slovenijo v zgrešeno smer. Ni problem v napačnih ljudeh, napačni sta predvsem vsebina in smer današnje politike. Če spremenimo samo obraze, se ne bo spremenilo nič.
Bogovič: Pri tem ne smemo pozabiti tudi na omrežja, ki vodijo nekatere politike iz ozadja. Dokler se s tem ne soočimo, bomo imeli v Sloveniji velike probleme.
Gospod Bogovič, kdo je sklical srečanje trojčka Janša, Novak in Bogovič pri škofu Glavanu? O čem ste se pogovarjali, kakšno omrežje je to?
Bogovič: To ni omrežje. Dobili smo prijazno povabilo na kosilo k novomeškemu škofu Andreju Glavanu, ki začasno vodi ljubljansko nadškofijo, in nanj sem se odzval. Udeleženci smo klepetali o stanju v državi in o tem, kako naj gre Slovenija naprej.
Židan: Dokler udeleženci ne skrivajo tovrstnih srečanj, s takšnimi kosili ni nič narobe, problem nastane, ko se najprej take dogodke skriva, potem zanika, pod pritiskom medijev pa na koncu priznajo, da se je to zgodilo. Politiki morajo biti transparentni in tudi ta dogodek bi moral biti tak.
Bogovič: Dogodka ni nihče skrival in tudi ne vem, zakaj bi ga, predvsem pa, kaj je slabega v tem, če se pogovarjamo z moralno avtoriteto, kar škof zagotovo je.
Zakaj ste si po evropskih volitvah premislili in zdaj kandidirate tudi na nacionalnih volitvah? Zanimivo pa je, da kandidirate v neizvoljivem okraju.
Bogovič: Ko smo se v SLS pogovarjali o kandidatni listi, smo si bili enotni, da bi ravnal narobe, če bi nastopil v volilnem okraju, v katerem sem dobil več kot 1300 glasov in s tem tudi pričakovanje, da sprejmem mandat evropskega poslanca. Tako kot mnogi niso verjeli, da je možna moja izvolitev v evropski parlament, ker sem kandidiral na dnu kandidatne liste, poskušam zdaj, enkrat za spremembo, kot prvi predsednik SLS kandidirati v Ljubljani, tu osvojiti poslanski mandat za stranko in s tem okrepiti SLS v prestolnici. Če bom izvoljen, bom z veseljem zastopal SLS v državnem zboru. Sama kandidatura mi tudi omogoča, da predstavljam SLS v kampanji, še zlasti zato, ker se pojavljajo novi obrazi in bi bilo škoda, če tisti, ki smo v politiki že dolgo, ne predstavimo svojih stališč.
Gospod Židan, je bilo oblikovanje skupne liste s Solidarnostjo vaša prva politična napaka v vlogi predsednika SD? Upori na lokalni ravni, zlasti v Kopru, so bili glasni.
Židan: Skupna lista SD in Solidarnosti predstavlja uspeh dveh strank. Če pogledamo širše in upoštevamo še zavezništvo z Desusom, gre za velik uspeh, saj smo oblikovali socialdemokratski blok za vse generacije. Stranke, ki imajo podobne poglede, se morajo pogovarjati, včasih pa tudi skupaj nastopiti, ker si ne želimo, da bi se ponovila zgodba z evropskih volitev, ko je po številu glasov zmagala levica, po številu mandatov pa desnica. SD je prispevala velik delež h konsolidaciji levega političnega prostora, kar priča o tem, da zgolj ne govorimo, ampak da to, kar je treba storiti, tudi naredimo.
Cerar: Ker se od ustanovitve naše stranke ponavlja, da je SMC nastala s pomočjo botrov in nekih ozadij ali pa da je podaljšek LDS, je ravno proces povezovanja strank in pozicioniranja določenih ljudi jasno pokazal, da smo dejansko samostojni. Nastali smo samostojno in gremo v politični prostor brez ozadij, lobijev ali botrov. Mnogi, ki nam to očitajo, so tudi po predstavitvi naših kandidatov izgubili ta argument. Kandidatna lista SMC kaže, da smo politično neodvisni in novi ter da si želimo na tak način preobraziti Slovenijo.
Tovariš Mesec, v predvolilni kampanji uporabljate precej izostreno retoriko – govorite, da imate volivce za soborce, ki jih vabite v boj proti vsem mogočim krivicam. Je koncept demokratičnega socializma zgolj populistični pamflet za manipuliranje z razočaranimi ljudmi? Utopija in fatamorgana, ki obljublja lepši svet?
Mesec: Nikakor ne, ne gre za populizem. Ravno naš klic, ko ne nagovarjamo volivcev, da jim bomo prinesli raj, če nas izvolijo v parlament, kaže, da smo globoko antipopulistični in da se zavedamo, da množice pišejo zgodovino, ne pa razsvetljene avantgarde ali novi obrazi. Pretekli socializmi so padli na točki demokracije, obljubljali so na primer, da bodo priskrbeli delavsko upravljanje, a tega se ne da uvesti tako, da razsvetljena elita sprejme zakon o delavskem samoupravljanju in se potem to kar zgodi. Če želimo imeti delavsko upravljanje, je potrebna ogromna baza na terenu, ki bo pripravljena prevzeti odgovornost in zadolžitve, ki jih to prinaša. Zato je nujno, da se v socialističnem projektu aktivirajo najširše množice. Pozivamo jih, da se nam pridružijo kot soborci, ne pa da zgolj obkrožijo našo številko na volilnem listu in računajo na to, da bomo prinesli socializem kot božično darilo, kot je nekoč dejala Rosa Luxemburg.
Ima kdo s tem problem?
Bogovič: V SLS zagovarjamo socialno tržno ekonomijo, kakršno poznajo tudi v soseščini in Evropi. V tem modelu se je jasno pokazalo, da ekonomska svoboda, ki ima vgrajen tudi močan čut za socialno državo, omogoča napredovanje družbe. Bojim se, da preživeti vzorci, ki se niso dokazali, niso primerni za skupino 28 držav EU, v kateri je tudi Slovenija. Nerazumno bi bilo, da bi se kljub težavam, ki jih ima država zaradi nespoštovanja pravne države, podajali na pot eksperimentiranja. Na to v SLS ne bi pristali.
Židan: Pri SD verjamemo, da je lahko država uspešna tudi, če je socialna, da se tržno in socialno ne izključuje. Pozdravljamo tudi, da se je v Sloveniji pojavila Združena levica, ki je še bolj levo od SD, kajti ko se pogovarjamo z našimi partnerji v tujini, denimo SPD v Nemčiji, je jasno, da je tam stranka, kot je Die Linke, dejansko potrebna, saj s svojimi idejami deluje kot korektiv za SPD in skrbi za to, da nemški socialni demokrati ne zaidejo na kakšno tretjo pot. Kako bo pri nas, bomo šele videli, ko bo treba od besed preiti k dejanjem.
Bogovič: Nemški kancler Schröder je na začetku tisočletja v sodelovanju s konstruktivno opozicijo izpeljal ključne reforme, da Nemčija danes žanje uspehe na valu gospodarske rasti in kakovostne socialne države. Na tej točki bi bilo dobro potegniti vzporednice med programom SDP in našimi socialisti.
Židan: Če primerjamo programa SD in SPD, bi videli, da smo si zelo podobni. Schröder je z reformami omogočil obstoj socialne države, je pa res, da tudi v Nemčiji danes prihaja do korekcij in socialna država postaja še bolj pomembna kot pred leti.
Cerar: Zanimivo je, da se v Sloveniji večkrat pogovarjamo o socialni državi kot o poljubni izbiri. Želel bi si poudariti, da je socialna država načelo, ki ga vsebuje slovenska ustava, in da smo vsi zavezani k socialni državi. Naša stranka želi izpostaviti, da imamo že marsikaj, česar nismo storili, zapisano v ustavi in da jo moramo zgolj upoštevati. Tudi v SMC smo zavezani vrednotam socialne države, ki pa jih želimo udejanjiti v skladu z drugimi vrednotami, ki vodijo v konkurenčno in odprto gospodarstvo, ki odpirajo Slovenijo v svet. Zagovarjamo vrednote, ki uravnotežijo politični, socialni, gospodarski in kulturni prostor, naše vodilo pri tem pa ne bo boj zoper nekoga, ker imamo v Sloveniji teh bojev mnogo preveč. Besede kolega Meseca o boju razumem kot motivacijske v predvolilni kampanji.
Slovenija je namreč močno razcepljena družba, z nekaterimi elementi revanšizma in sovraštva, zato kot družba ne moremo dovolj svobodno zadihati in stopiti skupaj ob pomembnih zadevah. Z našo politiko v slovensko družbo ne prinašamo novih neproduktivnih bojev, pač pa preobrazbo, ki jo bomo vodili odločno. Pri tem bomo sledili glavnim ciljem, ki so v interesu državljanov in države. SMC bo odločna, a hkrati se zavedamo zahtev demokracije, ko je treba dopuščati pluralizem mnenj in interesov.
Bi dal še Mescu možnost odgovora.
Mesec: Gospodu Bogoviču bi odgovoril, da v Združeni levici ne ponavljamo vzorcev iz preteklosti, ampak se iz napak preteklih socializmov učimo. Dejstvo je, da so ti propadli in da so imeli notranja nepomirljiva protislovja, ki jih je treba pri gradnji novega socializma za 21. stoletje nujno upoštevati. Ne ogrožamo pravne države in obstoječih pravic, kajti maksima naše politike je, da socializem ne sme odpravljati pridobljenih pravic, ampak jih kvečjemu razširjati.
Bogovič: Vidite kje vzor po svetu, ki bi mu sledili?
Mesec: Kot vzor bi lahko navedel politiko nekdanjega švedskega premiera Olofa Palmeja, ki je na začetku osemdesetih let skušal socialdemokratski model poglobiti do točke, ko bi izšli iz kapitalizma, ko bi delavci z državno podporo pokupili velik del tamkajšnje proizvodnje in začeli samoupravljati. Židanu bi odgovoril, da država ne more biti socialna, če je tržna.
Ta tekma vse bolj poteka na ravni trgov delovne sile. To pomeni, da bo tisti, ki bo najbolj znižal stroške dela in oklestil socialne pravice, za kapital najbolj zanimiv, saj bo omogočal največ profita zasebnim vlagateljem. Socialno tržna logika na tej točki pade. Socialdemokratske stranke te napake nočejo spregledati, zato se v odgovor vzpenja nova levica v Evropi. Gospodu Cerarju, ki naše pozive k boju razume kot motivacijsko motivirane, bi odgovoril, da je razredni boj dejstvo. To dejstvo priznavajo celo nekateri kapitalisti, med njimi finančni magnat Warren Buffett. Ta pravilno ugotavlja, da smo danes priča privatizacijam in množičnim sanacijam bank z davkoplačevalskim denarjem, nastale proračunske luknje pa se krpa s stiskanjem srednjega razreda in najrevnejših. Buffett pravi, da je to razredni boj, ki se odvija pred našimi očmi, njegov razred, kapitalistični, pa v tem boju zmaguje. To je dejstvo, pa če si to priznamo ali ne. Ko v novi evropski levici pozivamo delavstvo k boju zoper vladajoče razrede, pravzaprav pozivamo k samoobrambi.
Bogovič: Pri socialno tržnem gospodarstvu je poleg trga ključni element solidarnost. Znotraj tega – kar zagovarjajo vse krščanskodemokratske vlade – je zelo jasna ločnica med socialo in možnostjo izkoriščanja socialne države. V tem delu imamo določene težave v Sloveniji, ker nimamo tako dobro delujoče pravne države, kar povzroča izkrivljanje trga in različne mahinacije. Socialo in solidarnost je treba zagotoviti vsem, ki jo potrebujejo, nikakor pa dopuščati, da se ti mehanizmi izkoriščajo, ko bi ugotavljali, da ljudje ne bi delali, ker se jim ne izplača. Vzpostaviti je treba sistem, da bodo ljudje motivirani za delo, da bo več delovnih mest in več socialne države.
Cerar: Takšni retoriki, kot jo uporablja Mesec, bi se izogibal, ker resnično ne potrebujemo dodatnih zaostritev med sloji, družbenimi skupinami in političnimi strankami. Kljub temu da odločno zastopamo svoja stališča, je potreben dialog in politiki je treba dopuščati, da lahko sklepa tudi kompromise.
Ena glavnih nalog nove vlade bo konsolidacija javnih financ in zmanjšanje javnega dolga, ki bo dosegel 80 odstotkov, na letni ravni pa imamo za približno milijardo evrov primanjkljaja. Kako konkretno se nameravate tega lotiti?
Cerar: Mi se ne zavzemamo za zmanjševanje javnega sektorja, saj menimo, da je znotraj njega veliko možnosti za boljše in ekonomično delovanje. Javni sektor je treba optimizirati v delovanju in po strukturi ter poenostaviti birokratske postopke. Najprej bomo izkoristili te možnosti. Glede javnih financ je zelo pomembno uveljaviti instrumente pravne države, kot je davčna disciplina, lahko tudi z uvedbo davčnih blagajn in na splošno s strožjim nadzorom nad javno porabo. Predvsem se mi zdi pomembno, da čim prej uveljavimo fiskalno pravilo. Po ustavi smo namreč zavezani k uravnoteženju javnih financ in nas čaka še sprejem zakona o fiskalnem pravilu, pri katerem bo treba sprejeti pravi model tega pravila. Zavzemam se tudi za uveljavitev fiskalnega sveta kot institucije, v kateri bodo neodvisni strokovnjaki lahko vladi kompetentno svetovali, kako naprej voditi finančno politiko.
Židan: Javnofinančno sliko je mogoče konsolidirati na dva načina. Prvi je zategovanje pasu ljudi, kar se je pokazalo, da ne deluje, ker krizo poglablja in ne odpravlja. Drugi način je gospodarska rast, ki jo imamo zdaj. To je edina prava pot, ki jo je treba nadaljevati. Na naš proračun negativno vplivajo visoke obrestne mere za trenutno zadolžitev, zato bo treba prestrukturirati dolg. Napačna je diagnoza, da nas obremenitev z dolgom trenutno nadpovprečno bremeni, saj smo še vedno v povprečju EU. Običajno se kot nosilca krize opredeli javni sektor, ki ga je pri nas v primerjavi z EU celo nekoliko manj, zato uradništva, medicinskih sester in učiteljev ne bi strašil, ampak bi jih motiviral, da še bolje delajo. Tudi pri pokojninah ni rezerve. Ta se skriva v rasti BDP. Pozitiven je podatek, da so letos javnofinančni prihodki višji za 485 milijonov evrov. Treba je nadaljevati tudi boj proti sivi ekonomiji, kjer je letos za približno 200 milijonov evrov rezerv. Na gospodarsko rast v naslednjih treh letih bo gotovo vplivalo tudi pospešeno črpanje evropskih sredstev.
Mesec: Vse pretekle vlade so poskušale krpati proračun predvsem na odhodkovni strani, torej s krčenjem javne porabe. To je v skladu z liberalno ideologijo »vitke države«, v resnici pa so bili ti procesi izredno škodljivi. Kajti če v času recesije, ko upada zasebna poraba, država z varčevalnimi ukrepi krči še javno porabo, recesijo s tem le poglablja. Dolg se namreč lahko zmanjšuje le v obdobjih rasti. Zato je treba obrniti logiko in začeti krpati luknje na prihodkovni strani proračuna. Rezerve imamo v večji obdavčitvi najbogatejših, kapitala in premoženja. Ti prihodki so v Sloveniji nižji od povprečja EU. Predlagamo progresivno obdavčitev in integralno dohodninsko lestvico, ki bi zajela vse prihodke. Hkrati je treba z učinkovitim nadzorom preprečiti beg kapitala v davčne oaze. Tu sta ključna zlasti dva ukrepa. Prvi je uvedba odprtih knjig v podjetjih, s čimer bi vsi zaposleni imeli dostop do podatkov o sredstvih družbe. Drugi je služba, kot je bila nekdanja SDK, ki bi bedela nad finančnimi transakcijami v Sloveniji.
Bogovič: V SLS vidimo konsolidacijo javnih financ kot ključni ukrep, vključno s sprejemom izvedbenega zakona za fiskalno pravilo. Na prihodkovni strani imamo danes zbranih le 7,5 milijarde evrov davkov in z izboljšanjem poslovnega okolja, v kar štejemo tudi znižanje davka na delo, bi omogočili, da bo več ljudi delalo. Tako bi ustvarili več davčnih prihodkov in zmanjšali pritisk na socialne transferje. Drug korak za zagon gospodarstva je pospešeno črpanje evropskih sredstev. V zadnjih letih se je pokazalo, da je to investicijski vir, ki daje učinke.
Tretji ukrep je vpliv države na upravljanje naših najboljših državnih virov, zato pravimo, da so slovenska voda, hrana in les slovenski nacionalni interes. Na odhodkovni strani se moramo najprej zavedati, da so v zadnjih petih letih stroški za obresti iz 300 milijonov narasli na več kot milijardo evrov, pa tudi transfer v pokojninsko blagajno se je iz 700 milijonov povečal na 1,5 milijarde evrov. Danes damo tretjino zbranih davkov za obresti in pokojnine. Zato moramo iti v reprogram kreditov in znižanje obrestne mere, kjer bi lahko dosegli od 200 do 300 milijonov evrov prihrankov. Z dvigom gospodarske rasti je treba zmanjšati pritisk na pokojninsko blagajno, z bolj kakovostnim upravljanjem pa bi lahko racionalizirali tudi stroške javne porabe. Gre za cilje, h katerim bi se morali vsi skupaj zavezati. Mednje sodi tudi boljše upravljanje državnega premoženja.
Cerar: Seveda, tudi mi podpiramo preseganje sive ekonomije, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, zagon gospodarstva in vzpostavitev organa, kot je nekdanji SDK. Poleg tega se zavzemamo za programski proračun, kar pomeni, da bi najpomembnejše naloge financirali projektno in ne linearno po ministrstvih. Mi davkov ne bi povečevali, vidimo pa možnost v ponovni razpravi o nepremičninskem davku, če bi ga zastavili bistveno bolj premišljeno in pravično.
Ena od možnosti za zmanjševanje dolga je tudi prodaja državnih podjetij. Slovenija je v novem privatizacijskem krogu: tri podjetja so državni lastniki že prodali, pravkar iščejo lastnike za Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, NKBM, Cinkarno Celje in Žito. Gre torej za postopke, ki že potekajo. Evropska komisija tudi vztraja, da NKBM prodamo še letos. Kakšno je vaše stališče do privatizacije in ali bi nadaljevali prodajo omenjenih družb?
Bogovič: V SLS nasprotujemo privatizaciji infrastrukture, kot so avtoceste, letalska steza, električno omrežje. Od tu naprej je treba biti pri privatizaciji odprt, hkrati paziti, da potencialni kupci, ki vstopajo v prostor, zagotavljajo strateški razvoj podjetij in nova delovna mesta. Imamo primer Mercatorja, pri katerem je najbrž prav, da se reši dosedanjih lastnikov, ni pa primerno, da prevzame družbo nekdo, ki s svojim prevzemom spominja na tajkunske zgodbe, zaradi katerih nas danes boli glava. Pri privatizaciji je treba iti od primera do primera. V klasifikaciji iz leta 2012 smo državna podjetja razdelili v strateška in tista za prodajo, tako da smo za postopno privatizacijo, ne pa brezglavo. Tudi v statistiki imajo podjetja v tuji lasti pozitivnejše kazalce, tako da fobije glede odpiranja ekonomije ni treba ustvarjati.
Kaj pa postopki, ki že potekajo?
Bogovič: Prodaje NKBM in Adrie ne nameravamo problematizirati. Pri Telekomu je treba spremljati kupce in če bodo ti strateški, nimamo zadržkov do prodaje. Pri Aerodromu pa se o privatizaciji steze ne nameravamo pogovarjati pod nobenim pogojem.
Mesec: Mi smo proti kakršnikoli privatizaciji. Država podjetja prodaja, da bi s tem odplačevala tekoče obresti na javni dolg. S tem na dolgi rok sama sebi dela škodo, saj se ji bodo zmanjšali prihodki v proračun. Telekom ima na primer vsako leto več deset milijonov evrov dobička. S privatizacijo država ne dela škode le sebi, ampak predvsem podjetjem in zaposlenim. Poglejmo Helios. Novi lastniki so podjetje globoko zadolžili. Odpuščali so že pred privatizacijo in zdaj spet odpuščajo. Hrvaški Telekom, ki je v privatni lasti, ima za 40 odstotkov manj zaposlenih kot slovenski, poleg tega je pokritost z omrežjem tam bistveno slabša. Državo potrebujemo, ker gleda sliko malo širše kakor le po profitabilnosti. Mercator prodajamo sumljivemu kupcu, ki ne zna pojasniti, kako bo poravnal kupnino.
Mi ne verjamemo ne v državno ne v zasebno lastnino, ampak zagovarjamo, da nadzor nad podjetji okrepijo zaposleni. Le tako se lahko izognemo slabim praksam zadnjih 20 let. Poleg tega je državna lastnina lahko izhodišče za razvojni preboj Slovenije. Država bi se morala ukvarjati z vprašanjem, kako državna podjetja izkoristiti kot razvojno priložnost. Prek slabe banke je država dobila še širše lastništvo nad slovenskim gospodarstvom. Zdaj bi lahko poskusila ta podjetja oblikovati v gospodarske industrijske verige, kakršna je na primer nekoč bila Iskra. S privatizacijo bomo izgubili tudi to možnost in potem ne bo več mogoče ustaviti drsenja Slovenije na evropsko periferijo.
Židan: V SD smo do privatizacije izredno previdni in zadržani. Zagovarjamo stališče, da je privatizacija sprejemljiva le, če imamo trdno zagotovilo, da ne bo odpuščanja delavcev. Ne verjamemo splošnim floskulam, da je državno lastništvo neučinkovito, zasebno pa učinkovito.
V Sloveniji imamo primere, ko so zasebna podjetja izrazito slabo poslovala, imamo pa tudi državna, ki poslujejo z dobičkom, od česar imajo koristi državni proračun in zaposleni. Tak primer je Telekom. Zavedamo pa se, da mora državno lastništvo preprečiti vpletanje politike. Poudarek je torej na boljšem upravljanju, ne pa da naša najboljša podjetja prodajajo kot plen tujcem, ko so cene delnic nizke. Telekom zagotavlja primerljivo raven uslug kot drugi operaterji ter kakovostna delovna mesta in plače. Zato je treba tukaj biti zelo previden. Pri družbah, ki jih nismo sposobni voditi, to se kaže pri bančnem sektorju, mora biti pri privatizaciji glavno merilo varovanje delovnih mest.
Poslanci SD so glasovali za sedanji privatizacijski sveženj. Ste zdaj spremenili stališča do teh prodaj?
Židan: Veste, da smo bili postavljeni pred dejstvo, ko je dvojka, ki je zastopala interese Slovenije v Bruslju pred trojko, dala to kot izhodišče. V SD smo imeli takrat temeljito razpravo, ali naj vlado, ki je komaj začela delati, onemogočimo ali program podpremo. Ob vsem tem imamo socialni demokrati pravico zahtevati, da je prodaja takšna, da ščiti delovna mesta. Država ne sme dovoliti tako kot v primeru Heliosa, da kupci gledajo le bančne bilance. Mercator je sicer le posredno v državni lasti, ampak govoriti, da država s tem nima nič, je licemerno, saj je država banki, ki ga prodaja, dala 3,6 milijarde evrov. Tukaj je kupec tujec, ki najema vire pod slabšimi pogoji, kot so jih slovenski tajkuni. Politika se, kadar gre za 100.000 delovnih mest, nima pravice ne opredeliti.
Cerar: Mi smo za nadzorovano privatizacijo, ki poteka po strateškem premisleku, a ta doslej ni bil opravljen. Zato se je tudi zgodilo, da so na prvem seznamu tudi podjetja, kot je Telekom. Šele po volitvah, ko bo oblikovana nova vlada, bo nastopil čas, ko bo mogoče na podlagi relevantnih podatkov realno oceniti, kako daleč je zapeljan proces prodaje Telekoma ali kakšnega drugega podjetja, zato je zdaj preuranjeno govoriti o prekinitvi. Načeloma pa nasprotujemo prodaji državnih družb, ki so nosilci strateške infrastrukture, med njimi je tudi Telekom, pri čemer tu ne nasprotujemo prodaji storitev, pač pa se zavzemamo za ohranitev infrastrukture v državni lasti. Prepričani smo, da je država lahko tudi dober lastnik in da je mogoče nadzor, upravljanje in korporativno kulturo nasploh izboljšati.
Pri privatizaciji je treba podjetja opredeliti sektorsko. Omenjen je bil tudi Mercator, ki sicer ne sodi v postopke privatizacije, rad pa bi povedal, da tudi jaz nasprotujem sedanji prodaji Mercatorja. Mislim, da s tem pristajamo na veliko špekulacijo ter ogrožamo določene dobavitelje in številne zaposlitve.
Bi delo – plače, honorarje in druge dohodke – dodatno davčno razbremenili ali obremenili in kako bi nadomestili ta izpad v primeru znižanja davkov?
Mesec: Združena levica je za razbremenitev plač in dela. Izpad prihodkov bi nadomestili s pravično davčno reformo: višjim obdavčenjem kapitala, rent in najbogatejših. V dohodninsko osnovo bi se poleg plače šteli tudi prihodki iz kapitala in premoženja. Vse skupaj bi moralo biti obdavčeno progresivno. Zavzemamo se tudi za več dohodninskih razredov s posebnim davkom za ekstra bogate.
Židan: Dajemo zavezo, da v srednjeročnem obdobju, če bomo imeli možnost odločanja, ne bo zviševanja davkov. Pričakujemo, da bomo odslej imeli gospodarsko rast, ki naj bi dosegla 3 odstotke. Polovica tega bi šla za konsolidacijo javnih financ, druga polovica pa v standard ljudi. Od tega del za upokojence, del za tiste s socialnimi problemi in del v zmanjševanje obremenitve dela. Trenutno vemo, da imamo v proračunu zadosti rezerve za razbremenitev 13. in 14. plače, ki bi si je želeli tudi v javnem sektorju, s preostankom pa bi razbremenili drugo delo. Pri tem bomo zelo previdni, ne želimo namreč, da bi se ponovila pretekla izkušnja, ko od tega niso imeli koristi ne delavci ne razvoj podjetja.
Cerar: Tudi mi smo za razbremenitev dela. Izpad prihodkov bi nadomestili z optimizacijo v javni upravi, s povečanjem davčne discipline in z gospodarsko rastjo, zavzemamo se tudi za uvedbo zelene davčne reforme, s katero bi bolj obdavčili slabo, dobro pa manj. Smo pa tudi mi proti zviševanju davkov.
Bogovič: V SLS se zavedamo, da lahko Slovenija izstopi iz krize le z novimi delovnimi mesti. V tem primeru pomeni davčna razbremenitev na področju dela deset odstotkov dohodnine približno 200 milijonov evrov. Del tega bi namenili višjim neto prejemkom tistim v najnižjem dohodninskem razredu, del pa za ustvarjanje srednjega razreda, ki ga nimamo več. Sicer pa ne načrtujemo novih davkov, tudi nepremičninskega ne.
